Živijo!
Najprej se opravičujemo z zamudnim pisanjem, ampak potovanje nas je tako utrudilo, da smo potrebovali nekaj dni odmora. Naše potovanje domov se je pričelo že precej zgodaj, v soboto 25.2., ko smo se morali že ob 7ih spraviti na noge, se urediti, si pripraviti zajtrk in spakirati še zadnje malenkosti. Ob pol 9ih nas je pred naš hostel prišel iskat mentor Tobias, ki nas je še zadnjič odpeljal na železniško postajo. Tam smo se dobili s profesorico Molek in gospo ravnateljico, med iskanjem pravega perona, smo dijaki Tobiasu izročili naše skromno darilo. Nato nas je vlak iz perona A nekaj čez 9. uro odpeljal proti Stockholmu. Na glavno železniško postajo smo prispeli okoli pol 12ih in se takoj odpravili po avtobusne vozovnice do našega letališča. Ker smo imeli še nekaj časa, nas je profesorica Molekova odpeljala na kratek ogled Stockholma, ta čas pa je ravnateljica počakala z našo prtljago na avtobusni postaji. Ogledali smo si kraljevo palačo in njeno okolico. Med potjo nazaj do postaje, smo še hitro skočili v majhno trgovinico s suvenirji, kjer smo kupili še nekaj majhnih darilc za naše domače. Nekaj do 14ih smo se z avtobusom odpravili proti letališču Arlanda. Tam smo prevzeli naše letalske karte, oddali prtljago in se nato malo razgledovali po letališču, šli na kratek oddih v Starbucks. Ob pol 17ih smo se začeli z vkrcanjem na letalo proti Frankfurtu. Vožnja tja je potekala mirno in zabavno, med tem pa smo bili priča najlepšemu sončnemu zahodu nad oblaki. Po dveh urah leta, smo pristali na našem prestopnem mestu. Tam smo kar nekaj časa potrebovali da smo prišli iz terminala A na terminal B, saj je letališče zelo prepleteno in veliko. Ko smo se vkrcali na avtobus, ki pelje do letala, smo dobili čuden občutek, kajti v sekundi se je naše okolje spremenilo v slovensko govoreče ljudi, kajti skozi ves čas smo poslušali samo mrmranje v švedščini. Ko je avtobus končno našel naše letalo in se uspeli vkrcati, je ostalo še kar nekaj praznih sedežev. V zadnjih minutah pred poletom, je prispelo še nekaj potnikov, med katerimi je bil tudi profesor Janež. Nato je letalo vzletelo in nas popeljalo proti Sloveniji. Po pristanku smo vsi nestrpno pričakovali našo prtljago in šli domačim naproti. Utrujeni, polni spominov in zgodb smo se počasi odpravili domov.
Šele kakšen dan ali dva kasneje smo vsi dojeli, da smo že doma. Naše potovanje je res minilo zelo hitro saj nam še vedno po glavi skače prvi dan, ko smo tja šele prispeli. Ta teden, ko smo po skoraj mesecu dni nazaj v šoli, je za nas precej nenavaden saj imamo v glavi še vedno švedski način življenja. Noben avtobus ni pravi, vse ure so prezgodnje pa tudi urniki so zamešani. Verjetno bomo potrebovali še nekaj časa, da bomo svoje glave uskladili z normalnim načinom življenja tu pri nas.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili celotni Srednji medijski in grafični šoli, še posebaj gospe ravnateljici, ter vodji projekta in koordinatorju, profesorju Vladimirju Janežu za to nepozabno iskušnjo. V teh treh tednih smo se naučili veliko novega, spoznali veliko novih ljudi, raziskali veliko novih krajev, izboljšali svojo angleščino v vsakdanji rabi in še najpomembnejše: na svoji lastni koži občutili kako je biti samostojen.
Lp, Katarina, Andraž, Mitja