Živjo...moje ime je Brina in grem na Finsko 11.1=)...gremo delat pa mal uživat s Kristino, Andrejo pa Samotom:D...upam da nebomo zmrznl k je tm kr fajn mrzlo:D...jedl bomo dobr..ker bom jst kuhala:Dhehe...pa pravjo da je lidl tm ..seprav da jo bomo še pocen odnesl:D...upam...slišala sm tud neki da majo tm fitnes pa savnce seveda...tko da upam da bomo loh tut športal mal..no več o bivanju pa ko pridmo tja..aja zanima me še kako je s prtljago za tja..kilr pa to..no čr kdo ve točno kako to grem nej mi javi prosm..čaaau

WoooHooo Finska!

Živjo! Ime mi je Samo in kot edini fant se bom pridružil Brini, Kristini in Andreji na tritedenskem sodelovanju na Finskem.
Tudi moje priprave že veselo potekajo in poln pričakovanja že odštevam dneve do odhoda. Malo se že učim osnove finščine, si ogledujem, kaj bi si bilo vredno ogledati tam, ter kar je najbolj pomembno se veselim da se bom naučil kaj novega, kar nimam priložnosti na naši šoli ter preživel nepozabne tri tedne.

To je zaenkrat to, več pa bom pisal že na Finskem=)
Uživajte!

Samo

Še 28 dni :)

Živjo!

No, da se še jaz predstavim. Moje ime je Andreja in kot je že Kristina zapisala v svoji objavi sem bila poleg ostalih treh izbrana za izobraževanje na Finskem!
Priprave že nekako potekajo; spoznavanje Finske in njihovega jezika, poslušanje njihove glasbe, ipd.
Odhoda se že zelo veselim, saj sem prepričana, da se bomo z ostalimi zelo lepo ujeli in se imeli fantastično. Poleg tega pa bomo pridobili veliko znanja, ki ga pri navadnem pouku ne bi, se spoznali s Finsko kulturo ter izpopolnili naše znanje angleščine. Tako da je moja največja skrb sedaj le, kako bom spakirala vse potrebne stvari, hehe.

To je to za danes, kaj več pa 11. 1., ko bomo že na Finskem.
Lep pozdrav do takrat!
Andreja

Finland here we come!

Živjo!
Moje ime je Kristina. Skupaj z Andrejo, Brino in Samotom sem bila izbrana za 3 tedensko izobraževanje na Finskem!
Moje priprave se počasi že začenjajo, vendar se poizkušam izogniti velikim pričakovanjem, tako da več od ogledovanja slik z finske ter hitrega preleta nekaterih finskih besed še nisem uspela narediti, saj imam še veliko dela v šoli! Prebrala sem tudi blog ki so ga pisali lanski finski Slovenci in sem si glede na njihovo pripovedovanje že ustvarila nekakšno sliko kako bo naše bivanje v Tamperah potekalo --> I'm soo excited!
Mislim, da se bom z mojimi tremi sostanovalci dobro razumela in prišla domov polna lepih spominov ter z veliko novih izkušenj na področju naše strokovne smeri ter seveda angleščine. Ta izkušnja pa nam bo tudi pomagala v nadaljnjem izobraževanju in udejstvovanju da postanemo odlični medijski tehniki!

P.S: Brina se je že javila za kuho, saj menda odlično kuha (will see =D ) , prijatelji pa pravijo da imam dober GPS (: Tako da za vse tiste ki vas skrbi-lačni zagotovo ne bomo, izgubili se pa tudi ne mislimo!!!

Adijo oz. Hyvasti !
Kristina

Po lepem in poučnem tritedenskem bivanju na Finskem sem spet doma.
Za to, da mi je bilo omogočeno to doživetje in pridobivanje res zelo veliko znanja in izkušenj (naučil sem se veliko stvari, katerih se morda na drugačen način ne bi nikoli) se po tej poti še enkrat zahvaljujem prof. Guštinovi in prof. Janežu, katera sta nas izbrala in pripravila na to popotovanje.

Še enkrat hvala!

Miha

Hej!

Tudi jaz bi se rada zahvalila prof. Guštinovi in prof. Janežu, da so nam omogočili odhod, zahvalila bi se Mladim Gamsom za nepričakovan sprejem, in vsem ostalim, ki se prišli.

Res smo užival gor, mislim da imava z Gajo dovolj močno željo, da se bova vrnile ;)

Lp, Katja

Zadnji dnevi

Živjo!

Najprej se vsem bralcem tega bloga opravičujem, saj smo bili včeraj vsi zelo utrujeni in nismo mogli napisati bloga. Vsem tistim bralcem, ki redno berete ta blog, pa boste danes prišli na svoj račun, saj bom danes napisal blog tako za včeraj, kot tudi za danes.
Že včeraj smo mislili, kako bomo pospravili naša stanovanja, vendar pa nam to ni uspelo. Midva z Mihom sva le spakirala najine obleke v kovček in ti je bilo vse od najinega pospravljanja od včeraj.
V šoli smo še vedno delali naš video, z Mihom pa sva naredila tudi ovitek za naš DVD in pa sliko, katero sva natisnila na površino DVD-ja. No nisva jo midva ampak posebna "mašina", ki je namenjena temu. :) Pri tiskanju pa sva imeli nekaj težav. Pomagal nama je naš drugi mentor Ari. Ni nam uspelo natisniti slike na sredino DVD-ja. Po nevem koliko poskusih pa smo ugotovili, da je bila optična glava malo zamaknjena in, da zaradi tega nismo mogli natisniti na sredino. Tako je tudi ostalo, saj tega nismo mogli popraviti. Ampak je tudi tako vredu kot je sedaj. :)
Tukaj nam naši mentorji pomagajo pri vsem, če jih le prosimo za pomoč. :) Film je bil včeraj še v izdelavi oziroma v montiranju.
Po vseh treh tednih nismo tukaj v Tamperah najdli nobonege nabiralnika. Včeraj pa smo vprašali našo sošolko in povedala nam je, kje je ta nabiralnik. Vendar pa smo na poti do tega nabiralnika našli tudi druge. Prav smešno, prej nobenega, včeraj pa kar nekaj. :)
Včeraj sta Gaja in Katja jedli zunaj, midva z Mihom pa sva šla po pice v trgovino LIDL in jih nato sama spekla doma. Jah, tale LIDL, LIDL in še enkrat LIDL smo kar velikokrat obiskali. Lahko bi rekel da skoraj vsak dan. Se sprašujete zakaj? Jah, cene so iste kot v Sloveniji. Druge trgovine pa imajo kakšne izdelke tudi po dvakrat dražje.

No tole pa je opis našega zadnjega dneva na Finskem ali pa predzadnjega, saj to noč še prespimo tukaj, nato pa se že zjutraj odpravimo na letališče in v Slovenijo. Spet nas čaka dolga vožnja z avtobusom, nato z enim letalom in nato še z drugim. Ampak morali bomo potrpeti.
Danes pa smo se zjutraj pred začetkom pouka odpravili na črpalko, kjer smo kupili darilo za naše mentorje. Kot najbrž že veste, se nam je tisto darilo, ki smo ga kupili v Sloveniji, na letalu odprlo, zato smo morali tukaj, na Finskem kupiti novega. Čeprav ni bil slovenskega porekla, kot je bil ta, ki se je razlil na letalu, vendra pa smo se s tem zahvalili našim mentorjem, ki so nam pomagali vse tri tedne in pa tudi razlagali in opisovali, kako kakšna stvar v tej šoli deluje. Res, še enkrat bi se radi zahvalili našim mentorjem, ki so nam pomagali in nas veliko novega naučili. :)
Danes je bil naš film dokončno narejen, tako, da je bil že bolj ob koncu pouka pripravljen na zapis na DVD. Naredili pa smo tudi DVD meni, v katerem smo naredili povezave na naš video, nekatere slike in pa tudi naše vtise. Za ves ta projekt smo porabili kar veliko časa. Delali smo štiri dni, vendar pa, če bi hoteli narediti še bolje, bi morali imeti za to več časa.
Danes je prišla v šolo tudi Ritva, ki nas je spraševala o našem bivanju na Finskem. Nismo imeli veliko pripomb, če smo jih sploh kaj imeli. Mislim, da prav nič. Edino na tistega voznika, ki naj bi nas peljal v mesto Nokia, smo se še vedno spomnili. Dala pa nam je tudi certifikate. :)
Ko je bil film dokončno pripravljen za zapis na naš DVD, smo ga začeli zapisovati. Vendar pa smo imeli pri tem težave. Sploh nismo mogli zapisati našega filma na DVD. Vedno je odkril kakšno napako.
Ker pa smo se predvčerajšnem zmenili z našimi sošolci, da gremo skupaj ven na streljanje (megazone), smo se tudi z njimi dobili. Oziroma sta se dobili samo Gaja in Katja, midva z Mihom pa sva še naprej poskušala zapeči naš projekt na DVD. Pomagal nama je naš mentor Ari. Eno uro in pol ali še več nam ni uspelo narediti ničesar. Ko pa smo že skoraj obupali, pa smo poskusili DVD zapeči na drugem raunalniku. In kot po čudežu, delalo je. Tako nama je uspelo zapeči vse DVD-je. Ko nam je uspelo narediti prvega, smo se vsi oddahnili, saj smo mislili, da tega projekta ne bomo mogli zapeči in ves naš trud bi bil zamanj. Ampak, treba se je zahvaliti drugemu računalniku, saj je bil tisti že kar dobro zdelan ali pa je bil preveč utrujen. :)
Ko sva se z Mihom vračala domov sva šla še v eno trgovino, kjer sva še nekaj kupila, nato pa se odpravila proti domu. In na avtobusu sta bili tudi Gaja in Katja. Njeni prvi vtisi so bili zelo lepi. Ko sta nama razlagali, kako je bilo na streljanju, sta bili prav navdušeni. Razlagali sta in razlagali in prav zanimivo jih je bilo poslušati.
Danes pa je bil dan tudi za pospravljanje. Pospravili smo skoraj vse, vendar pa smo nekaj pustili tudi za jutri. Saj veste, kopalnica. :). Danes smo prav vsi pospravljali naša stanovanja. Tudi nekdo, ki ga ne smem poimenovati (vsaj tako mi je naročil /a), saj drugače bo moral /a tudi doma (seveda ko pride). Upam, da nisem preveč izdal.:) :) :).
Jah, tako je. Počasi se zaključuje naše bivanje na Finskem. Vtisi so odlični, lepi, tukaj smo uživali, tako v šoli, kot tudi v naših stanovanjih in v mestu ter vsepovsod. V šoli je bilo super, naučili smo se veliko novega, spoznali smo veliko novih prijateljev, imeli smo se super, se ob delu zabavali, saj je to tisto kar hočemo mi delati. Spoznali smo se z različnimi napravami (kamere, mešalne mize....) in še enkrat moram omeniti. Zabavali smo se in se veliko naučili. :)
Ne smemo pa pozabiti omeniti naših slovenskih profesorjev in sicer g. Vladimirja Janeža, ki nas je na to bivanje dobro pripravil (poskrbel, da smo se malo spoznali s finskim jezikom, nam razlagal, kakšno je bivanje tukaj in poskrbel za vse, da smo prispeli sem gor in da pridemo tudi nazaj. Nato ne smemo pozabiti omeniti profesorice Mojce Guštin, ki je bila nekaj dni tudi z nami tukaj na Finskem (malo nam je razkazala mesto, tako da smo vsaj vedeli kje se nahajamo) in pa tudi ravnateljice Ane Šterbenc, ki je nam je vse to omogočila. Vsem skupaj se še enkrat lepo zahvaljujemo. :)
Kot sem že omenil, jutri nas čaka dolga pot nazaj domov in tako je, vidimo se v ponedeljek v šoli.
Slovenski Finci prihajamo iz Finske v Slovenijo in postali bomo spet slovenski Slovenci v Sloveniji.

Do takrat pa lep pozdrav.

Boštjan

Oooo zivjo vsem!

Danes zjutraj smo naprej montirali, Bostjan in Miha pa sta dokoncno narisala za nas DVD (kmalu v kinodvoranah tudi po Sloveniji), kupili smo tudi DVDje, ovitke, tako da samo upamo, da imajo printer za tiskanje na ploscah.
Sem zelo zadovoljna z nasim delom, z idejami, ki smo jih dobivali, z montazo, ki je na podlagi nasih izkusenj odlicna. Danes smo posneli se malo mesto, tako da bomo jutri dodali se zadnje posnetke, glasbo za ozadje in naredili DVDje.

Jutri moramo napisati se nase izkusnje in mnenja o bivanju tukaj, sami organizaciji in tako naprej, ter oddati Juhi. Prosil nas je, naj napisemo, da bo vedel, ce je potrebno kaj spremeniti.
Upam, da bomo Juhi, Ariju in Timotu lahko pokazali kako hvalezni smo jim za njihov trud, da se imajo sploh cas ukvarjati z nami.


Se dva dni nam je ostalo...Oblivajo me razlicna obcutja, kot da bi bila razdeljena na dva dela. Prvi del mi pravi, kako pogresa domaco okolico, ljudi ki so okoli mene ze celo zivljenje, mojo sobo, ki je najboljsi prostor na svetu... Drugi pa me prepricuje v to, kako sem se pravkar navadila na to okolje, koncno kaksno vec rekli z nasimi sosolci, in da bi rada ostala se malo. Verjetno nisem edina, ki se tako pocuti.
Ampak ne glede na to, da kmalu gremo, imamo ze kontakte od vecine sosolcev, tako da se bomo se lahko slisali, saj se zelo razumemo. V cetrtek smo pa tudi zmenjeni s sosolci, da nas nekam peljejo. Verjetno bo zabavno!

Lepo se imejte!!

Katja

#15.DAN (26.1.2009)

Lepo pozdravljeni Slovenciiiii!!

Jah, danes že skoraj cel večer sneži. :) Jutri zjutraj nas bo zagotovo zbudil naš mobitel in pa seveda tudi bager, ki bo plužil sneg. Spet bomo imeli krajšo noč. :) Ampak nič zato, saj v šoli res uživamo in že komaj čakamo jutrišnji dan, ko bomo spet obdelovali naš video. Kaj pa je v njem, pa boste izvedeli takrat, ko ga boste videli. :)
Danes smo v šoli obdelovali naše posnetke, ki smo jih posneli povsod, oziroma tam, kjer smo bili v času našega bivanja tukaj na Finskem. Ko smo obdelovali posnetke, pa smo se zraven tudi nasmejali, saj imamo v našem filmu veliko smešnih dogodkov. Delali smo s programom Adobe Premiere, ki je zelo zanimiv in v njem lahko delamo tisto, kar mi potrebujemo. Seveda pa ima program tudi več nastavitev, ki pa jih mi še ne poznamo. Ampak tiste osnovne pa že, saj smo danes kar zelo dolgo časa delali. :) Bili smo pridni :).
Ker smo danes naredili vse tisto, kar smo imeli v načrtu, pa smo našega mentorja Juho prosili, da bi šli malo prej od pouka, da bi lahko posneli tudi pokrajino v urah, ko je še dan. Rekel je, da gremo lahko, zato smo ta čas resnično porabili še za snemanje pokrajine, ki jo bomo vstavili v naš video.
Po snemanju pokrajine iz hriba Pispala pa smo se odpravili v mesto, kjer smo tudi nekaj posneli. Odpravili pa smo se tudi malo v trgovine, kjer smo nakupili hrano za naše preživetje. :)
Danes sta kuhali Gaja in Katja. Skuhali sta juho, makarone in "fašerano" meso. Bilo je zelo dobro. Vsi smo se zelo zelo zelo najedli. :)
Midva pa sva že malo naredila že skoraj originalno verzijo ovitka za naš DVD.
Ja, ta dan je bil zelo zanimiv, saj smo montirali naš film. Veliko smo se naučili, jutri je nov dan in tudi jutri se bomo kaj novega. Komaj čakamo....... :) :) :)

Lep pozdrav od slovenski Fincev

Boštjan in Miha

-5 dni

Jaz že odštevam.
Pa, čeravno nekje globoko, komaj čakam, da pridem domov, želim da se teh pet dni ne konča.

Finska mi je kar prirasla k srcu, in me ves mraz in tema ne motita več.
S Katjo sva prišli domov dokaj pozno včeraj zato sva danes z veseljem spali do pol 11.
Ko sva pojedli smo se dobili z Boštjanom in Mihom ter začeli snemati.
Danes smo posneli največ do sedaj.
Malo sem se prezebla, a uspelo nam je, mislim da, dobro.
Snemali smo dokler je bilo še svetlo zunaj, nato pa smo hitro šli notri, na čaj.
Po čajčku sem se jaz nekoliko odpočila v sobi, zato ne vem kaj so delali ostali.
Okoli 6ih smo se dobili in skuhali koserjo (ne kosila, ne večerje, ampak prijetno mešanico obojega).
Naredili smo pire krompir (ter pomfri za nekatere izbrance), zrezke in solato.
Zelo smo se najedli, zato sta, po tem ko je Miha pomil poosodo, Boštjan in Miha odšla v svoje stanovanje.
S Katjo sva se poglobili v prebiranje svojih novih knjig (katere sva si kupili včeraj), se po skypu pogovorili s širšo družino, sedaj pa je že spet čas za spat.
Kmalu bo l še 4 dni do odhoda.

lp, gaja

#13.Dan (24.1.2009)


Živjo!

Lepo pozdravljeni vsi, ki berete ta blog in pa tudi tisti, ki ga ne. :) Tukaj uživamo na polno, se zabavamo, se učimo, snemamo, slikamo itd. Ker je bil včeraj petek, smo mislili, da bomo lahko naše spanje v soboto kar krepko podaljšali. Vendar pa se je ta načrt prestavil iz sobote na nedeljo, saj smo morali iti tudi danes v šolo. To pa nam je povedal naš tretji mentor, za katerega pa še ne veva imena (Se bova pozanimala in vam bova povedala naslednjič) :) Ko nas je danes zagledal v šoli, je bil zelo vesel.
Na informativnem dnevu so finski dijaki te šole prikazali "bodočim" dijakom, kje vse se tukaj dela, s kakšno opremo imajo opravka in tako naprej. Za vsakega obiskovalca, ki je prišel, pa so naredili tudi fotomontažo. In sicer, slikali so ga v studiu, nato pa so na računalniku obdelali njegovo oziroma njeno sliko, ter jo dali na čisto eno drugo sliko (narava, kitajski zid...). Res, tukaj obvladajo delo z grafičnimi programi, saj so naredili fotomontažo tako, da izgleda kot resnična slika.
V šoli smo bili tri ure, nato pa smo se odpravili na stolp v mestu Tampere, ki je visok 124 metrov. Plačali smo vstopnino, šli na dvigalo in že smo bili na vrhu. V dvigalo pa smo zaradi velike spremembe nadmorske višine začutili pritisk v naših ušesih. To je izgledalo skoraj enako, kot z letalom. Na vrhu stolpa smo naredili nekaj fotografij, nekaj smo posneli za naš film, potem pa sta si Katja in Gaja privoščili pecivo. Rekli sta, da je bilo zelo dobro.
Ko smo spet prišli na trdna tla, pa smo se odpravili v akvarij. Tukaj smo videli veliko morskih živali. Seveda so bile to ribe. Najbolj pa so nam bile všeč tiste, ki so imele na sebi veliko barv.
Po ogledu akvarija pa smo se odpravili na že težko pričakovano kosilo, saj smo bili že zelo zelo in še enkrat zelo lačni. Hrana ni bila ravno zdrava, ampak najedli smo se pa vseeno. Šli smo v McDonalds. Hrana je bila odlična, vendar pa je dražja kot v Sloveniji.
Ko smo se najedli pa smo se ločili. Gaja in Katja sta šli po nakupih in po knjigarnah, midva pa samo po nakupih (hrana in spominki). Potem pa sva se usedla na avtobus in ta naju je odpeljal v stanovanje. Prav tako pa sta na avtobus prišli tudi Gaja in Katja, vendar le nekaj postaj za nama. Nista naju opazili. Ko pa smo izstopali iz avtobusa sta naju končno opazili in izpadlo je prav smešno. :) Bili sta presenečeni. :D
Ko sva prišla domov, sva ta dan, ki je še ostal pred nama preživela za računalnikom, malo sva še jedla... Gaja in Katja pa sta šli malo kasneje v kino.
Danes je bilo vreme zelo hladno (bilo je -7 stopin Celzija) in pa tudi veter je bil zelo močan in hladen, tako da nas je kar malo prepihal. Končno je tudi zima na Finskem pokazala svoje zobe.

Lep pozdrav v Slovenijo!

Miha in Boštjan

BubbleShare: Share photos - Find great Clip Art Images.

#12. DAN (23.1.2009)

hej hej!

Jah tole noč pa je zapadlo kar veliko snega. :) Zdaj ga imamo skupaj okrog dvajset centimetrov. To je zdaj res tisto pravo finsko vzdušjeoziroma vreme in ne tisto, ki je bilo na začetku ko smo prišli na Finsko. Res tukaj na Finskem oziroma natančneje v Tamperah zares uživamo, vendar pa vemo, da se naši dnevi bivanja na severni strani zemlje hitro odštevajo.
Kot sem že včeraj omenil, sem imel prav, da nas bo zjutraj prebudil bager, ki je plužil sneg. In res je bilo tako. Ampak ni plužil tako zgodaj, saj je svoj motor prižgal šele ob pol sedmih zjutraj. :)
Danes se nam je pouk začel ob pol devetih, oziroma zjutraj smo izvedeli, da se nam ob devetih, saj smo ga včeraj podaljšali za eno uro (mi samo za pol ure).
Ko smo se zjutraj odpravili na avtobus, smo ga na postaji zelo dolgo časa čakali. Najbrž zaradi tega, ker je ponoči zasnežilo vse ceste. Tako da, avtobus je zamujal in zaradi njega smo tudi mi zamudili v šolo in sicer za samo deset minut. Ampak mentor nam je rekel da ni nič hudega. :)
Finski dijaki so danes opravljali delo na terenu, nam pa je naš mentor Juha predstavil, kako se snema za razne intervjuje in izjave na terenu. Danes pa smo naredili še bolj natančen načrt za snemanje našega filma. Potem pa nam je naš drugi mentor Ari pokazal program Premiere, kjer bomo obdelovali naš video. Zelo zanimiv program.
Po šoli pa smo se odpravili takoj proti domu, saj smo mislili da bomo lahko tudi danes kaj posneli, vendar pa ko smo stopili iz avtobusa, je bila zunaj že skoraj tema. Danes sva bila midva z Mihom na vrsti za kuhanje kosila. Spet sva naredila odlično kosilo. :) Vsaj mislim. Nihče se ni pritoževal. Vsaj pred nama ne:D.
Aja pa še to sem pozabil omeniti, da nam je danes naš tretji mentor povedal, da je jutri dan odprtih vrat, tako da bomo mogli iti tudi jutri v šolo. Upam, da se bomo imeli lepo.

Lep pozdrav iz Finske
Boštjan

#11.Dan (22. januar)

Živjo!

En lep pozdrav iz danes spet malo zasnežene Finske. Zasnežene pa zato, ker danes že cel večer močno sneži. Občutki pa so tapravi. Mi na toplem, zunaj mraz. :) . Ker pa tako močno sneži pa danes zagotovo ne bomo mirno spali, saj nam bodo najbrž pod oknom spet plužili sneg. Ampak bomo morali potrpeti... :)
Danes smo v šoli delali skoraj enake stvari kot v prejšnih dneh in sicer snemanje s kamerami, opravljanje mešalne mize za zvok in luči, opravljanje naprave za nastavljanje barvne temperature, zaslonke itd... Pouk, ki ga imamo tukaj je res zabaven ter poučen in moram reči, da smo se tukaj zelo veliko naučili. Delo temlji na praksi in prav to je pomembno, saj nam tukaj res vse prikažejo kako deluje in zakaj se kakšna stvar uporablja. In le tako si lahko veliko zapomnemo, saj to tudi vidimo na lastne oči.
Zgodaj zjutraj pa smo v šoli pospravili vse prostore, kjer se med delavniki nahajamo, saj so na obisk prišle Švedinje zaradi tekmovanja, ki ga bodo imeli finski dijaki meseca maja. Vsi zelo trdo delajo, tako da mislim, da bodo osvojili prvo mesto.
Kot že vsak dan, smo se tudi danes odpravili v menzo na kosilo. Ampak čudno je, da imajo za kosilo skoraj vsak dan krompir, tako da nam krompirja tukaj na Finskem ne manjka. :)
Po pouku sva se s Katjo odpravila proti domu, kjer sva rezervirala pralni stroj, kjer smo kasneje prali obleke. Miha in Gaja pa sta med tem časom obiskala trgovino, kjer sta kupila hrano za kosilo.
Danes sta kuhali Katja in Gaja in sicer makarone ter "fašerano" meso. Skuhali sta zelo dobro. Moram ju pohvaliti, da bosta tudi naslednjič tako dobro. :) Vsaj upam:D. Po kosilu smo nesli obleke v pralne stroje. Oba pralna stroja v katera smo naložili obleke pa sta delo opravila brezhibno... Na začetku pa smo se malo bali, da bi se barve malo pomešale med seboj, vendar se niso. :)
In tudi zdaj ko že končujem s pisanjem bloga zunaj še vedno močno sneži. :) Vsi ti dnevi tukaj na Finskem so zelo lepi in poučni in upam da bodo tudi naslednji dnevi, kolikor jih je še ostalo.
Lep pozdrav finskih Slovencev iz Finske v Slovenijo.

Byby:)
Boštjan

Oj!

Vceraj se nam ni dalo pisati dnevnika, smo bili prevec zmatrani od preslabih dogodivscin.
Kolikor vam je verjetn znano smo imeli namen iti v Nokio, ampak so se nacrti zapletli. Ko smo prisli pravocasno v center na avtobusno postajo in tam ze videli avtobus Tampere - Nokia - (in se eno mesto) .... smo predvidevali, da gre v Nokio. Stopimo na avtobus in prasamo voznika, ce gre. In ker finski vozniki ne znajo niti besedice anglesko nas ni nic razumel. Ga se enkrat prasamo samo "Nokia?" in rece "ja ja, Nokia" .. nam zaracuna... se peljemo... ni mi bilo jasno zakaj prihajajo nasproti avtobusi ki imajo tudi napisano Nokia, in sem mislila da verjetno krozijo cel dan in zato ne spreminjajo napisov. Uglavnem, voznik nas je dal iz avtobusa in nam rekel da je to Nokia, bili smo pa na drugi strani Tamper, nasprotna stran Tamper kot je Nokia! To smo zvedeli v trgovini, ko se nam je neka prodajalka smejala, ko smo prasali za tovarno Nokia. Ker je bilo to mesto kamor smo prisli totalno nezanimivo in neurejeno, nam ni ostalo drugega kot da smo placali prevoz nazaj do Tamper, nato pa sli dol iz avtobusa, pocakali drugega voznika in ta nas je peljal do Nokie. Sicer smo prisli, a smo bili tudi razocarani saj ni v mestu NIC za videti, tudi tovarna nima za turiste pokazati nic. K sreci sva z Gajo sle vsaj malo v soping (so bile razprodaje) in si kupili par stvari. Vsaj meni je to malo polepsalo dan. Predvsem so me razocarali Finci, kako lahko dajo za volan TURISTICNEGA MESTA nekoga ki NE ZNA NITI BESEDE ANGLESKO? To mi nikoli ne bo slo v glavo. Ne moti me tistih 10 evru, ki smo jih dodatno placali za obe smeri, temvec njihov odnos do nas! In ce bom nasla mail od avtobusne postaje ji bom priporocala da naucijo voznike dve besedi : YES in NO, ce ne bom zahtevala prevec.

Danes smo pa spet sli v solo, ki je potekal pouk tako kot ponavadi in se mi ne zdi da bi spet govorila. Nic ni bilo drugace, le na konci nam je Juha povedal, da bodo zdaj oni dolocili resne polozaje dijakov ze za tekmovanje, in da bodo od zdaj naprej dijaki na istih polozajih, da izpopolnejo tehniko. Tudi nam je dolocil polozaje, da bomo pomagali. Gaja in Miha luci, Bostjan zvok, jaz pa kamera izven studia ("na terenu").
Ker pa smo imeli se dovolj energije, smo pa odsli se v dva muzeja, ki se drzita skupaj : Muzej medijev in arhitekturni muzej. Muzej medijev je imel prikazane zacetke televizije, telefonov in videli smo tudi zacetke tiskalnih strojev. V arhitekturnem muzeju so bile makete razlicnih stavb iz Tamper in tudi drugod po svetu, bila pa je tudi raztava fotografij. Bilo je kar zanimivo.

Sedaj smo pa koncno doma, cakava z Gajo Bostjana in Miha da prideta iz trgovine, ter prineseta kosilo! :) Danes sta onedva na vrsti za kuhati in sta tudi onedva sla kupiti hrano, ceprov bomo skupaj skuhali. Moramo pojesti se riz, ki je ostal od uceraj..... Ne mecemo stran!!! :)

Lp, Katja

Zivjo Slovenijaaa!

Spet sem se javila, da napisem blog - nekako mi je v veselje, ostali pa nimajo tudi nic pripomb (da ne boste mislili da ostalim ne dam moznosti). Pa sumniki mi ne delajo ker sem na racunalniku, ki je tukaj v kuhinji in nima slovenske tipkovnice, zato upam da vas ne moti prevec.

.... In spet je nov "delovni" teden tu. To da smo zjutraj ostali in sli na trolo in bili tocno v soli, je ze samoumevno. Danes smo morali prestaviti vse kamere nazaj v prazen studio, vse zvezati, dodali pa smo tudi se nove luci, ki so na vodenje preko studia (v studiu preko racunalnika dajes ukaze kaksno barvo naj odda, kaksno kolicino te barve itd.). Ker je bilo zelo veliko dela smo se tudi zamudili temu podobno. Okoli druge ure smo bili pripravljeni na prvo "oddajo", reziserka je zopet dajala ukaze v anglescini, da smo lahko tudi mi sodelovali. Res so prijazni, ker se trudijo in se nam prilagajo da se kaj naucimo in sodelujemo, da ne "svetimo tam za brezveze". Ceprov je sama oddaja bila v finskem jeziku, smo se vseeno imeli super.

Po soli smo si sli ogledati cerkev nasproti knjiznice (nevem tocno kako se imenuje - finske besede mi se ne grejo v spomin), in pa knjiznico. Bila sem zelo presenecena prihoda v cerkev, saj je takoj prisla do nas tamkajsna nuna in nas lepo pozdravila, prasala iz kje smo, nam dala podatke o cerkvi v anglescini in res nam je dala vedeti kako dobrodosli smo. Zdelo se mi je zelo lepo od nje. Ponudila nam je tudi kavo in caj, ampak zato nismo imeli casa saj so nas cakale se obveznosti. Predvsem Gaja se je veselila obiska knjiznice kjer je lahko svoje oci oprla v toliko stevilko knjig (Gaja ostaja Gaja). Usedli sva se, ona je vzela anglesko knjigo o nekih egipcanskih stvareh (se nisem prevec poglabljala v njene knjige), jaz sem pa kot naroceno zagledala knjigo o Jamajki in si ustvarila nacrte o naslednjem potovanju... Bostjan in Miha sta se pa odpravila malo naokoli po knjiznici. In mimogrede, je zeeeeeelooo velika knjiznica (boste videli slike, ko pridem do Gajinega racunalnika, da jih dam gor).

Po tem smo pa prisli na svoj racun.... LIDL! Sli smo po hrano, vsi lacni,..smo nakupili polno stvari, a ko smo hodili domov smo razmisljali, da nic konkretnega in da imamo spet samo za en dan za kosilo (edino, ce bomo jutri jedli spet krompir ali riz). Ampak ne skrbite, jemo dovolj sadja (ucer sva z Gajo popekli banane in evrokrem zravn jedle, naprimer), zelenjave (danes smo jedli solato), tako da smo polni vitaminov!!!!! :) Jedli pa smo se juho in pomfri. Ful je blo dobr :)

Jutri imajo pa nasi mentorji nek sestanek ali nekaj takega in imamo pocitnice, zato se bomo odpravili v Nokio (mesto). Upam, da bomo prisli do tja, saj je samoorganizacija. Zato lahko pricakujete slike, in spet en doooooooooolg blog o tem kako je blo.

Hm... mislim, da ni nic vec za povedati...

Uglavnem : smo se zivi, srecni, zdravi, polni energije od 12. ure naprej pa do 10. ure zvecer!

Lp, Katja

Pozdravljeni,
sedaj, ko sem spet zdrava in s polnimi vtisi in dogodivščinami sem pripravila še eno galerijo slik. Tukaj boste videli kaj vse so dijaki počeli v enem delavniku.

BubbleShare: Share photos - Play some Online Games.


Lepo pozdravljeni, Mojca Guštin

Spet vsem en lep pozdrav!

O danasnjem dnevu ni veliko za povedati, saj nam je oblacno vreme prekrizalo nacrte o obisku stolpa in dejstvo da je nedelja obisk marsikatere stvari, saj so po vecini zaprte.
Izkoristili smo dopoldanski cas za spanje, nato sta se nama z Gajo pridruzila Miha in Bostjan. Malo smo se pogovarjali o tem, kaj bomo posneli v nasem videu, ki ga boste lahko kmalu tudi vi videli. Ampak podrobnosti ne bom razkrivala, saj jih bom pustila v skrivnosti in vasih pricakovanjih. Malo smo tudi pogledali kamero, malo ze posneli...

Cel dan je minil v mirnem vzdusju. Bili pa smo prikrajsani za sladkarije, saj smo pozabili, da je vikend in da bi bilo pametno v petek narediti vecji nakup. Ostalo pa nam je nekaj hrane za kosilo - jajca in riz:) (niti ni bilo tako slabo).

Se slisimo jutri, ko bo vec podatkov.

Lp, Katja

PS: Upam, da ste zadovoljni s slikami

17.1.2009 – Sobota

Čeravno smo dan začeli kasneje kot vse do sedaj je bil poln dogodkov.
Ob treh smo se dobili z Juho in nas je peljal v najstarejšo še delujočo savno. Bilo mi je zelo všeč in s Katjo sva se odločili da bova šli še kdaj.
Potem nas je Juha peljal na sprehod po Pispalah, kjer smo imeli odličen razgled.
Za tem smo šli v mesto, v trgovino kupit svojo večerjo, a smo bili pozni ter je bila trgovina že zaprta.
Na srečo se nas je prodajalka usmilila, nas spustila notri, kjer smo kupili potrebovano, nato pa smo odšli na avtobus.
Kjer so se začele težave.
Nisem našla denarnice.
Ko sem prišla v dom, sem še enkrat pregledala vse svoje žepe, nato pa poklicala Juho za pomoč.
Po nekaj telefonskih pogovorih z osebami na položajih je našel mojo denarnico, in, samo 2 uri po tem ko sem ugotovila da je nimam, sem jo že imela.
Juhi sem se seveda iskreno zahvalila in ga povabila na obisk.
Pokazal nam je nekatere svoje izdelke, še izpred 15 let nato pa odšel domov.
Konec dober, vse dobro.

lp, gaja

BubbleShare: Share photos - Easy Photo Sharing

Moi!:) Se vedno smo zivi, kljub odhodu nase profesorice, upam da nobenega ne skrbi za nas. Ceprov smo sami, 2500 km (tam okoli) stran od vas vseh. Hvala za internet (vsaj), an.

Koncno vikend! Ni nam tezko v soli, le vsi se zelimo zjutraj malo naspati. Danes naj bi blog pisala Gaja, ampak ker je prezaposlena in se opravicuje, ter sporoca, da boste brali njene stavke v naslednjih dneh.
Ta dan se je zacel kot vsak drugi. Z razliko, da smo bili danes prehitro na postaji za trolo, in to danes, ko je bilo -10 stopinj, kar se nismo doziveli v casu nasega bivanja tukaj. Zdi se mi, da je tukajsnih -10 stopinj bolj mrzlih, kot pri nas. Nevem, mislim da se mi zdi prav.
V zacetku "pouka" smo najprej dvakrat sli skozi vajo, ki jo ponavljamo ze cel tedn (improviziranje razlicnih oddaj in porocil in pri tem menjava nalog). Izkoristili smo priloznosti in se spoznali z nekaj ostalimi deli, ki jih lahko opravljas v studiu. Imeli smo samo tri ure casa, nato smo mogli pospraviti vso opremo iz studia, ker je studio najet za vikend.
Bili pa smo presrecni, saj smo prvic v celem tednu odsli tako hitro od pouka, da smo videli mesto v dnevni svetlobi. Bilo je super. Koncno lahko potrdim, da je res lepo mesto. Ne tako kot Slovenija, ampak posvoje je drugacen in lep.
Povedali so nam, da nimajo nobene predstave v anglescini ampak verjetno se bomo odlocili za finsko predstavo, ce ne drugace zato, da pogledamo kako izgleda njihovo gledalisce in njihovi igralci.
Imeli smo si zeljo ogledati se Spy Museum (vohunski muzej), kateri je bil tudi edini, ki smo ga nasli v Finlanson zgradbi kjer naj bi bili se ostali muzej. Ostale bomo sli se poiskati. Videli smo vso vohunsko opremo, vse pripomocke, ki so dokaj zanimivi. Dali so nam se angleska navodila, da smo si lahko prebrali o vseh teh stvareh. Mene je najbolj impresioniral fotoaparat v obliki skatlice za cigarete in ko potegnes cigareto iz skatlice, fotografira. Zelo iznajdljivo in prirocno. In predvsem - neopazno.
Po tem ogledu smo se razdelili, z Gajo sva se odlocili iti po mestu, da si ga koncno malo ogledava in s tem tudi po trgovinah. Bostjan in Miha sta soping prepustila nama, onedva sta odsla samo malo po mestu.
Kam tocno sta sla nevem, lahko pa povem za naju. Nasli sva kino, vzeli urnike, da si bomo sli ogledati kaksen film. Preckali enega izmed mostov, kjer je bil zanimiv pogled na jezero, ki sicer ni zaledenelo, edino vmes so se plosce ledu, ki so se ze stopile in nazaj sprijele (tako so zgledale). Nastalo je tudi nekaj fotografij, ki jih bova dodale kaksen drug dan (USB kabel potrebujeva). Ogledati sva si sli trgovine s finskimi stvarmi, ki nam jih je par dni prej pokazala prof. Gustinova. Ker pa sva bili zadolzeni za kosilo, sva odsle se v Lidla po hrano.
Danes sva skuhale krompir in Bostjanove in Mihove ribje palcke, ki so jima vceraj ostale. Uspelo nama je, in tudi pospravljeno sva imele kuhinjo! :)

Bostjan pa je imel tudi zeljo, da pohvaliva njegovo kosilo, ki ga je naredil vceraj. In ga tudi bom : BILO JE ODLICNO, povej mami Bostjan, da te je dobro naucila kuhati.. edino mogoce bi se lahko zapomnil ko te je opozorila, da dodaj sol takim stvarem kot so riz. :)

In...sedaj cakamo nasega mentorja, Juho, da nas poklice kdaj nas bo peljal v eno izmed najstarejsih savn! Zelo lepo in prijazno od njega, da nas bo.
Sama pa tudi razmisljam o savni po kateri se vrzes v jezero, to bi bila precej finska izkusnja. Bomo videli!

Slike bom dodala jutri, ker vem da bi jih radi videli.

Lp do naslednjic,
Katja

#4.Dan (15.1.2009)

Lepo pozdravljeni še iz moje strani. Odkar smo tukaj na Finskem, je danes ponoči prvič zapadlo malo snega. Upali smo, da ga bo veliko, vendar pa se nam želja ni uresničila. Zapadlo ga je samo okoli en centimeter. Najnižje temperature pa so bile -8 stopinj Celzija. Zelo hladno je bilo. :)
Kot vsak dan, smo se zbudili okrog 6:30 ure, se pripravili in najedli, ter odpravili na postajo avtobusa številka trinajst. Že spet smo ga skoraj zamudili, saj avtobus vsak dan pride minuto prej. Nevemo kako je to mogoče, ampak tako je. :) Ne smemo pa pozabiti omeniti tega, da smo bili danes prvi v šoli. Pridni smo bili. :) :)
Danes smo v šoli pomagali postaviti nekatere kamere v drugih prostorih ter jih povezali s studiom. Za to je bilo potrebno veliko dela, ampak s skupnimi močmi nam je le uspelo. To smo delali skoraj do enajste ure, nato pa smo se odpravili v menzo na kosilo.
Po kosilu pa smo se tudi mi preizkusili v različnih funkcijah. To so bile delo za mešalno mizo, delo za mizo, pri kateri uravnamo luči, nato pred napravo, kjer lahko spreminjamo barve, barvno temperaturo, zaslonko itd. in pa tudi za kamero. Bilo je odlično, saj to delo zelo radi opravljamo. Ta dan pa je bil tudi za finsko medijsko šolo poseben, saj je direktor (režiser oddaje) oziroma po finskem jeziku "ohjaaja" dajal ukaze v angleškem jeziku. To se je na tej šoli zgodilo prvič.
Danes pa smo si tudi sposodili kamero, ki jo bomo potrebovali za snemanje filma, ki ga moramo posneti. Vsi skupaj upamo, da se bomo pri tem zelo zabavali. :) :) :)
po končanem pouku pa sva se z Boštjanom odpravila v trgovino, kjer sva kupila vse za današnjo večerjo, ki sva jo tudi sama naredila. Bila je zelo dobra. Boštjan je kuhal, jaz pa sem za njim pospravil posodo.:)
Ta dan je bil zelo zabaven, pravtako pa tudi poučen. Se slišimo jutri. Do takrat pa lep pozdrav v Slovenijo, ki je več kot 2000 km oddaljena od Finske.

Lep pozdrav
Miha

#3.DAN (14.1.2009)

Živjo!

Lep pozdrav iz za enkrat še nezasnežene Finske. Ta pozdrav pošiljamo v zelo zasneženo Slovenijo, kajti slišali smo, da imate okrog 15 centimetrov snega. Vendar pa smo tudi mi danes zagledali prve snežinke, tako da upamo, da bo čez noč zapadlo vsaj toliko snega, kot ga imate vi v Sloveniji.
Danes smo se morali že zelo zgodaj zbuditi, saj smo imeli ob 7:15 avtobus, ki nas je peljal v šolo. Ne smemo pa pozabiti omeniti, da smo ga skoraj zamudili. :) Ampak ga nismo. To je pomembno. V šoli smo se danes "spoznali" z digitalnimi kamerami. Vse funkcije in lastnosti te kamare pa so nam povedali kar dijaki sami (fantje smo imeli ob sebi Finke, punce pa Fince) :) Lahko bi rekel, da smo se kar veliko naučili o teh kamerah. Danes smo si še enkrat ogledali, kako snemajo, obdelujejo in pripravljajo oddaje. Bilo je zelo zanimivo. :)
Potem pa nam je naš finski mentor Juha pokazal načrt, kako so vse luči, mešalna miza, kabli in druge stvari povezane med seboj, da ta stvar sploh lahko deluje. Seveda pa smo si vse to ogledali tudi v živo oziroma v praksi. Čeprav smo nekaj časa rabili da smo sploh dojeli ta sistem, pa smo ga na koncu le osvojili. Potem pa smo si privoščili tudi obrok v tamkajšnji menzi.
Ker je bil včerajšni intervju nepopoln, smo ga danes ponovili, le da smo zamenjali vloge. Danes smo tudi "zmanjšali ekipo", saj sva bila voditelja tega intervjuja jaz (Boštjan) in Katja. Bila sva odlična:D. Zanimivo pa je tudi bilo, ko sva jih učila govoriti slovensko. Ob tem smo se prav nasmejali. :)
Za tem pa je sledilo kratko predavanje v finskem in malo tudi v angleškem jeziku, tako da smo vsaj malo zastopili o čem govorijo.
Po končanem pouku pa smo se z avtobusom peljali v mesto, kjer smo si skupaj z profesorico Mojco Guštin ogledali trgovine, kjer bi lahko kupili kakšne spominke. Malo smo se še sprehajali po mestu, kjer je Katja naredila veliko lepih fotografij.
Ko smo prišli domov, pa sta Katja in Gaja skuhali kosilo. Bilo je zelo dobro. :)
Komaj čakamo, da pride naslednji dan, saj tukaj zares uživamo.

Lep pozdrav
Boštjan

Dober večer / gott kverld! Vse vas lepo pozdravljam iz Tamper. Danes smo bili v Tampere College (Tampereen ammattiopisto) na oddelku za avdio in video ter web design, kjer smo sodelovali pri pouku. Sodelovali smo z dijaki drugega letnika, kjer nam je profesor Juha Pitkänen (ki je tudi mentor našim dijakom) razložil kakšno nalogo imajo dijaki. Na finskem imajo vsako leto različne tehnične šole neke vrste tekmovanje. Njihova šola bo dogajanje ves čas snemala, predvajala dogajanje v živo na internetu, velikem zaslonu v nakupovalnem središču, ki je zraven hale, kjer se bo vse dogajalo in pa naredila predstavitveni DVD. Naloga dijakov je, da se pripravijo za snemanje tovrstne prireditve. Vsa oprema, povezava, tehnična podpora mora, ko bo šlo zares delovati. Seveda jim bodo pomagali tudi iz določenih podjetij, za večino stvari pa bodo odgovorni dijaki sami. Skratka zelo odgovorno in zanimivo. V tem in naslednjem tedenu bodo dijaki vadili v šoli, nato pa bodo morali vso opremo prestaviti na lokacijo, kjer se bo tekmovanje oz. dogajanje odvijalo. Kar naj bi bil zelo velik zalogaj tako, za strokovnjake kot tudi za dijake (saj mora vse delovati brezhibno). V Tamperah ima skoraj vsaka hiša svojo savno, predvsem predeli, kjer so originalne stare finske hiše. Danes sem imela možnost ogleda "public" se pravi javne predsvsem pa originalne savne, slike so v galeriji. Spodaj si lahko ogledate galerijo današnjih utrinkov. Kaj več pa v prihodnjih dneh. BubbleShare: Share photos - Find great Clip Art Images. Mojca Guštin

#2 Dan

Hoj hoj! Lep pozdrav v mrzle kraje, iz toplih, ampak še vedno deževnih.
Danes mineva drugi dan od našega prihoda v Tampere. Noč je bila za nekatere dobro prespana, za nekatere malo manj. Zjutraj ob osmih smo bili vsi pokonci, pripravljeni na nove dogodivščine :))
Thomas nas je prišel iskat z avtomobilom ob devetih in nas peljal do šole. Je bivša popravljalnica za tramvaje, kar se od zunaj vidi, a ko stopiš v prostore šole najprej zagledaš kavč, nekaj okroglih miz s stoli, televizijo in pult na katerem je aparat za kavo, poleg pa stoji hladilnik. Na prvi pogled bi lahko rekel, da si prišel v našo zbornico. A to ni zbornica, to je neke vrste predprostor v studio za snemanje. Prvi dijak, ki smo ga zagledali je bil oblečen v bulerje, oprjete hlače, z ruto na glavi, prevladovala pa je črna barva. To je to, Finci.
Juha, naš mentor, nas je peljal okoli po njihovem video studiu, avdio studiu, in nato v ostale učilnice z računalnikim. Predlagal je, da teh štirinajst dni delamo z njegovimi učenci, katerih je približno dvajset v razredu, nato pa posnamemo nekaj svojega. Bili smo za načrt, sledilo pa je spoznavanje z razredom. Naša predstavitev je bila bolj "švoh", ker nismo vedeli kaj naj povemo o sebi. Naslednji koraki pristopanja do "sošolcev" so bili lažji, a še niso dokončani. Govorili smo že z nekaj sošolci. Zaradi njihovega zavzetega dela so nas vse zelo impresionirali. Res je, da imajo veliko opreme, ampak še nikoli nisem bila v studiu kjer bi razred neprestano delal, brez da bi jih profesor mogel opozarjati. Posledično temu vsi veliko vejo o kamerah in snemanju.
Te dni se pripravljajo na neko tekmovanje o tem, in so razporejeni po studiu - vsak ima svojo nalogo. Imajo tri kamermane, direktorja. mojstra za video, mojstra za zvok, mojstra za luči in tako naprej. Te vloge pa si menjavajo. Vsak je enkrat nekaj. Zelo imajo zanimiv način dela. Prav tako pa je rekel njihov profesor (naš mentor), da je njegov sistem naslednji : posnamejo, posnamejo napake, in nato primerjajo kaj je boljše in kaj slabše, in se tako naučijo. Ne naredijo že v prvo popolnega posnetka, da bi se nato iz njega učili.
Naredili pa so nam tudi intervju, katerega mislim, da bomo ponovili. Ponovili zaradi njihove nepripravljenosti in naše. Simulacija nam pa ni šla kot bi mogla. Vseeno smo se nasmejali potem, ko smo si ga vsi skupaj ogledali.

Uglavnem, bilo je zabavno za prvi dan, imam pa občutek da bo z dnevi še boljše, ko premagamo to situacijo spoznavnaja in končno z vsemi navežemo stike.

Lepe pozdrave pošiljamo vsi v Slovenijo!

Katja

Končno Finska!

Po dolgi, neprespani, polni neučakanja noči, je ura končno odbila sedem in odpelali smo se iz Brnika. Če odštejemo pritisk v ušesih je bil prvi let super. Razgled je bil popoln - zasnežene alpe s sončnim vzhodom. Po enournem letu smo prišli v Bruselj. Čakala nas je hitra hoja do Gate A, kljub kar velikem letališču smo bili hitro in nam je ostalo nekaj časa do vzleta letala do Helsinkov. Vzleteli smo ob 9.35. Do naslednje postaje nas je čakala več kot dve urna vožnja, med katero so nas postregli z malico, kar se tiče razgleda pa so bili na vidiku samo oblaki. Ob pristanku smo občutili tudi rahlo trambulenco, ampak ni bilo sile. Pričakalo nas je oblačno vreme, brez snega, a je topleje kot v Sloveniji. Do Tamper nas je ločilo "samo" še 160 km, kar je pomenilo, glede na to kako smo bili že zmatrani, zelo naporno vožnjo. Na postajo v Tamperah nas je prišel iskati Thomas, končno smo imeli možnost iti v trgovino in si kupiti za jesti kaj konkretnega.
Sedaj smo v "apartmajih", Miha in Boštjan svojem, in me, ženske, v svojem. Najedle smo se, razpakirale tudi.
Če odšteješ zapečene prepečence, politi fotoaparat in razlit med v kovčku, je šlo vse kot je bilo v načrtih.

Lp do naslednjič,
Katja