Zadnji dnevi

Živjo!

Najprej se vsem bralcem tega bloga opravičujem, saj smo bili včeraj vsi zelo utrujeni in nismo mogli napisati bloga. Vsem tistim bralcem, ki redno berete ta blog, pa boste danes prišli na svoj račun, saj bom danes napisal blog tako za včeraj, kot tudi za danes.
Že včeraj smo mislili, kako bomo pospravili naša stanovanja, vendar pa nam to ni uspelo. Midva z Mihom sva le spakirala najine obleke v kovček in ti je bilo vse od najinega pospravljanja od včeraj.
V šoli smo še vedno delali naš video, z Mihom pa sva naredila tudi ovitek za naš DVD in pa sliko, katero sva natisnila na površino DVD-ja. No nisva jo midva ampak posebna "mašina", ki je namenjena temu. :) Pri tiskanju pa sva imeli nekaj težav. Pomagal nama je naš drugi mentor Ari. Ni nam uspelo natisniti slike na sredino DVD-ja. Po nevem koliko poskusih pa smo ugotovili, da je bila optična glava malo zamaknjena in, da zaradi tega nismo mogli natisniti na sredino. Tako je tudi ostalo, saj tega nismo mogli popraviti. Ampak je tudi tako vredu kot je sedaj. :)
Tukaj nam naši mentorji pomagajo pri vsem, če jih le prosimo za pomoč. :) Film je bil včeraj še v izdelavi oziroma v montiranju.
Po vseh treh tednih nismo tukaj v Tamperah najdli nobonege nabiralnika. Včeraj pa smo vprašali našo sošolko in povedala nam je, kje je ta nabiralnik. Vendar pa smo na poti do tega nabiralnika našli tudi druge. Prav smešno, prej nobenega, včeraj pa kar nekaj. :)
Včeraj sta Gaja in Katja jedli zunaj, midva z Mihom pa sva šla po pice v trgovino LIDL in jih nato sama spekla doma. Jah, tale LIDL, LIDL in še enkrat LIDL smo kar velikokrat obiskali. Lahko bi rekel da skoraj vsak dan. Se sprašujete zakaj? Jah, cene so iste kot v Sloveniji. Druge trgovine pa imajo kakšne izdelke tudi po dvakrat dražje.

No tole pa je opis našega zadnjega dneva na Finskem ali pa predzadnjega, saj to noč še prespimo tukaj, nato pa se že zjutraj odpravimo na letališče in v Slovenijo. Spet nas čaka dolga vožnja z avtobusom, nato z enim letalom in nato še z drugim. Ampak morali bomo potrpeti.
Danes pa smo se zjutraj pred začetkom pouka odpravili na črpalko, kjer smo kupili darilo za naše mentorje. Kot najbrž že veste, se nam je tisto darilo, ki smo ga kupili v Sloveniji, na letalu odprlo, zato smo morali tukaj, na Finskem kupiti novega. Čeprav ni bil slovenskega porekla, kot je bil ta, ki se je razlil na letalu, vendra pa smo se s tem zahvalili našim mentorjem, ki so nam pomagali vse tri tedne in pa tudi razlagali in opisovali, kako kakšna stvar v tej šoli deluje. Res, še enkrat bi se radi zahvalili našim mentorjem, ki so nam pomagali in nas veliko novega naučili. :)
Danes je bil naš film dokončno narejen, tako, da je bil že bolj ob koncu pouka pripravljen na zapis na DVD. Naredili pa smo tudi DVD meni, v katerem smo naredili povezave na naš video, nekatere slike in pa tudi naše vtise. Za ves ta projekt smo porabili kar veliko časa. Delali smo štiri dni, vendar pa, če bi hoteli narediti še bolje, bi morali imeti za to več časa.
Danes je prišla v šolo tudi Ritva, ki nas je spraševala o našem bivanju na Finskem. Nismo imeli veliko pripomb, če smo jih sploh kaj imeli. Mislim, da prav nič. Edino na tistega voznika, ki naj bi nas peljal v mesto Nokia, smo se še vedno spomnili. Dala pa nam je tudi certifikate. :)
Ko je bil film dokončno pripravljen za zapis na naš DVD, smo ga začeli zapisovati. Vendar pa smo imeli pri tem težave. Sploh nismo mogli zapisati našega filma na DVD. Vedno je odkril kakšno napako.
Ker pa smo se predvčerajšnem zmenili z našimi sošolci, da gremo skupaj ven na streljanje (megazone), smo se tudi z njimi dobili. Oziroma sta se dobili samo Gaja in Katja, midva z Mihom pa sva še naprej poskušala zapeči naš projekt na DVD. Pomagal nama je naš mentor Ari. Eno uro in pol ali še več nam ni uspelo narediti ničesar. Ko pa smo že skoraj obupali, pa smo poskusili DVD zapeči na drugem raunalniku. In kot po čudežu, delalo je. Tako nama je uspelo zapeči vse DVD-je. Ko nam je uspelo narediti prvega, smo se vsi oddahnili, saj smo mislili, da tega projekta ne bomo mogli zapeči in ves naš trud bi bil zamanj. Ampak, treba se je zahvaliti drugemu računalniku, saj je bil tisti že kar dobro zdelan ali pa je bil preveč utrujen. :)
Ko sva se z Mihom vračala domov sva šla še v eno trgovino, kjer sva še nekaj kupila, nato pa se odpravila proti domu. In na avtobusu sta bili tudi Gaja in Katja. Njeni prvi vtisi so bili zelo lepi. Ko sta nama razlagali, kako je bilo na streljanju, sta bili prav navdušeni. Razlagali sta in razlagali in prav zanimivo jih je bilo poslušati.
Danes pa je bil dan tudi za pospravljanje. Pospravili smo skoraj vse, vendar pa smo nekaj pustili tudi za jutri. Saj veste, kopalnica. :). Danes smo prav vsi pospravljali naša stanovanja. Tudi nekdo, ki ga ne smem poimenovati (vsaj tako mi je naročil /a), saj drugače bo moral /a tudi doma (seveda ko pride). Upam, da nisem preveč izdal.:) :) :).
Jah, tako je. Počasi se zaključuje naše bivanje na Finskem. Vtisi so odlični, lepi, tukaj smo uživali, tako v šoli, kot tudi v naših stanovanjih in v mestu ter vsepovsod. V šoli je bilo super, naučili smo se veliko novega, spoznali smo veliko novih prijateljev, imeli smo se super, se ob delu zabavali, saj je to tisto kar hočemo mi delati. Spoznali smo se z različnimi napravami (kamere, mešalne mize....) in še enkrat moram omeniti. Zabavali smo se in se veliko naučili. :)
Ne smemo pa pozabiti omeniti naših slovenskih profesorjev in sicer g. Vladimirja Janeža, ki nas je na to bivanje dobro pripravil (poskrbel, da smo se malo spoznali s finskim jezikom, nam razlagal, kakšno je bivanje tukaj in poskrbel za vse, da smo prispeli sem gor in da pridemo tudi nazaj. Nato ne smemo pozabiti omeniti profesorice Mojce Guštin, ki je bila nekaj dni tudi z nami tukaj na Finskem (malo nam je razkazala mesto, tako da smo vsaj vedeli kje se nahajamo) in pa tudi ravnateljice Ane Šterbenc, ki je nam je vse to omogočila. Vsem skupaj se še enkrat lepo zahvaljujemo. :)
Kot sem že omenil, jutri nas čaka dolga pot nazaj domov in tako je, vidimo se v ponedeljek v šoli.
Slovenski Finci prihajamo iz Finske v Slovenijo in postali bomo spet slovenski Slovenci v Sloveniji.

Do takrat pa lep pozdrav.

Boštjan