1. DAN: Finska - Tampere

Evo nas! Prežvel'!

Po kratki in živčni noči smo se polne navdušenja zbrale okoli 5:40 na letališču Jožeta Pučnika, kjer nas je profesorica Justina Gračner že pričakala z nasmeškom na obrazu.

Kmalu smo se check-inale in oddale našo težko prtljago ter se po tem poslovile od bližnjih, ki so nas pospremili. Naše jutranje potovanje se je nadaljevalo v prostoru z rentgenskim pregledom ročne prtljage, kjer je Urška imela manjše probleme, saj je poleg vse kozmetike spakirala še šampone in dezodorant, ki so jih kar takoj želeli vreči v koš, saj so presegali 100ml dovoljene tekočine. Tu smo se malce zadržali, vendar to ni pokvarilo našega veselja.

Pot smo nadaljevale proti avtobusu, ki nas je kasneje peljal do letala za v München. Letalo je bilo majhno in imelo je komaj 50 potnikov. Za Lano in Urško je bil to prvi let, ki pa se je izkazal za zelo prijetnega, brez posebnih zapletov in turbulenc.

Ko smo pristali v Münchnu smo za naslednji let morali malce pohiteti. Okoli 8:40 smo se vkrcali v tokrat večje letalo, ki je za razliko od prejšnjega v vrsti imel 6 sedežev namesto 4. Z dekleti smo preračunale, da bo let trajal tri ure in pol, ko pa smo pristali kar eno uro 'prezgodaj' pa smo z dekleti dojele, da so Finci eno uro pred nami.

Po pristanku smo preverili, če se nam bolj splača iti na vlak ali na avtobus. Ker je bil slednji v našem prvotnem planu smo se odločili, da ga bomo pri postaji 23/24 pričakali. Kmalu se je pripeljal  avtobus iz katerega je izstopil kot nekakšen »butler« (vsaj tako je deloval glede na njegovo selekcijo oblačil), ki je potnikom zlagal kovčke v avtobus. Ko se je profesorica že odločila pozanimati o prevozu, že je za 'butlerjevim avtobusom' pripeljal manjši moder kombi z napisom »TAMPERE«, ki so bile naša končna destinacija. Po pogovoru s šoferjem smo se vkrcale notri. Peljale smo se približno 20 minut, ko smo se na nekem počivališču ustavili in počakali na naslednji bus.

Ko smo prestopile med avtobusi smo opazile, da starejši voznik ni znal dobro govoriti angleško, zato nam je pri sporazumevanju pomagalo mlajše dekle, ki je angleščino obvladalo. Plačale smo za prevoz in se 2 uri peljale po dolgi avtocesti, kjer smo tudi nekatere malce zadremale.

Okoli štirih smo prispeli na glavno postajo v Tamperah. Po zelo kratkem čakanju sta po nas prišla gospa Sini Sirén in njen mož. Pokazala sta nam glavno cesto Tamper, supermarket, bližnjico do supermarketa, pot do apartmaja, avtobusno postajo, ipd.

Ko smo prispeli do apartmajev nam je bila razkazana še pralnica in posledično tudi sušilnica. Potem smo se odpravili v naš C-sklop apartmajev, kjer smo dobile svoje sobe. Sini nam je prinesla še mape, ki so vsebovale razne zemljevide, kontakte, informacije o šoli in stanovanju, ipd. Odložile smo svoje stvari, ko nam je Sinijin mož predlagal, da nas zapeljejo do supermarketa, saj je na poti do profesoričinega hotela. Seveda smo se z veseljem strinjale, saj so naši želodčki že vztrajno klicali po hrani. Preden smo se ločili nam je gospod Sirén povedal, da veliko mladih ljudi zna angleško, starejših pa manj, tako da se bomo že znašle (kar je potrdilo našo situacijo v avtobusu).

Potem smo punce opravile nujen šoping, kjer smo kupile vse potrebne sestavine, ki jih bomo uporabljale med bivanjem.

Po dolgi poti domov smo ugotovile, da na Finskem ni največji problem mraz, saj se ga ne čuti tako intenzivno kot v Sloveniji, pač pa so problem ne-posuti pločniki in ceste, po katerih smo drsele med hojo. Ko smo prispele nazaj smo imele rahle težave s ključem, saj se čudežno vrata odklepajo v napačno smer, vendar nas je Lana rešila s tem, ko ji je prvi uspelo pod nekaj minutah odkleniti vrata.

Sledila je 'generalka', pri kateri smo za prejšnjimi obiskovalci pomivale posodo in hladilnik, poleg vsega pa smo si zaželele še neko dobro nedeljsko kosilo. Juha je bila sicer iz vrečke, naredile pa smo tudi popečene piščančje fileje in pire krompir; in moramo priznati: nismo si mislile, da smo res TAKE kuharice! :D

Opravile smo še nekaj klicev domov, kasneje pa smo se skupaj usedle v sobo, kjer smo se spravile montirati vlog ter napisale blog. Sedaj pa ob malinovcu in dobri glasbi klepetamo naprej in že delamo plane za jutrišnji dan!

Se slišimo!

Hana, Lana, Petra in Urška

Oila!

Sem Petra Hlebš, obiskujem 3. letnik Srednje medijske in grafične šole Ljubljana.
Zanima me predvsem film, pa tudi televizija, animacija in fotografija. Pri filmu me najbolj zanimata snemanje in montaža.
Za mednarodne izmenjave sem izvedela na informativnem dnevu, ko sem obiskala našo šolo. Odločila sem se, da poskusim priti nekam, kjer se bo delalo na filmu/televiziji. Ko sem izvedela, da sem bila sprejeta, sem skakala od veselja, čeprav je to pomenilo, da odhajam na mrzlo Finsko.
Želim si, da bi se vse štiri, ki odhajamo tja, naučile veliko novega in spoznale čimveč novih ljudi.
Upam, da bo šlo vse gladko, o našem spopadanju z mrazom in novim jezikom pa boste lahko brali tudi na tem blogu.
Komaj čakam.

Petra Hlebš

Hana Slapar

Hej!

Sem Hana Slapar in obiskujem 3. letnik Srednje medijske in grafične šole v Ljubljani. Zanima me vse v zvezi s filmom, s katerim bi se kasneje tudi rada ukvarjala poklicno. Zanima me tudi fotografija.Za izmenjavo sem že izvedala v prvem letniku in si rekla, da moram saj poskusiti se prijaviti, nisem pričakovala, da bom sprejeta in poglejte zdaj to v nedeljo letim še z tremi prijateljicami na Finsko:)
Zelo se veselim saj bo to zelo dobra življenska izkušnja seveda pa bomo nadgradile naše znanje na področju medijev ter angleškega jezika.

Pridružite se nam na tej veliki enkratni dolgodivščini in berite naš blog.
Do takrat pa lep pozdrav.

Lana Horvat

Živjoo!

Sem Lana Horvat in obiskujem 3. letnik na Srednji medijski in grafični šoli v Ljubljani. Zanimata me predvsem film in televizija, pa tudi ostale stvari povezane z mediji. Moja največja želja je da se ukvarjam z filmom, mogoče za kamero v vlogi režiserke ali pa bi se raje postavila pred kamero kot igralka. 

Že v  1. letniku sem izvedela za prakso v tujini in od takrat je bila moja želja da se jo udeležim, kar mi je tudi uspelo. V nedeljo se še z tremi prijateljicami odpravljamo na Finsko, priprave pa že potekajo v polnem teku. Zelo se veselim saj pričakujem veliko novih izkušenj na področju znanja tujega jezika, predvsem pa na področju medijev.

Toliko o meni, vas pa vabim da še naprej spremljate naš blog na katerem bomo vsak dan objavljale »nore« dogodivščine.

Lana Horvat

Urška Trkov

Hello! :D

Moje ime je Urška Trkov in obiskujem tretji letnik na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana. Zanimata me predvsem film in televizija, zelo rada pa imam tudi grafično oblikovanje in ustvarjanje v Photoshopu, Illustratorju in Indesignu. Zelo rada tudi pišem in ustvarjam vsemogoče pred in za kamero. Sem velika ljubiteljica umetnosti in preživljanja dogodivščin na splošno, tako da se še bolj veselim pridobivanja novih izkušenj kjerkoli jih le lahko!

O izmenjavi v tujino sem že 'sanjala' kot majhna (po letih mlajša seveda, po velikosti prav nič nisem zrastla od takrat :p) punčka, ko nam je bila obljubljena že v osnovni šoli. Takrat se nam ni izšlo, pa prav nič za to, saj tokrat skupaj s štirimi prijateljicami v nedeljo odpotujemo na hladno Finsko, kjer bomo v televizijski hiši/šoli v Tamperah nadgrajevale naše znanje.

Več o našem potovanju, novem znanju, zabavi in dogodivščinah pa si boste lahko čez 1 teden že prebrali na blogu.

Do takrat pa lep pozdrav!

Urška Trkov