1. DAN: Finska - Tampere

Evo nas! Prežvel'!

Po kratki in živčni noči smo se polne navdušenja zbrale okoli 5:40 na letališču Jožeta Pučnika, kjer nas je profesorica Justina Gračner že pričakala z nasmeškom na obrazu.

Kmalu smo se check-inale in oddale našo težko prtljago ter se po tem poslovile od bližnjih, ki so nas pospremili. Naše jutranje potovanje se je nadaljevalo v prostoru z rentgenskim pregledom ročne prtljage, kjer je Urška imela manjše probleme, saj je poleg vse kozmetike spakirala še šampone in dezodorant, ki so jih kar takoj želeli vreči v koš, saj so presegali 100ml dovoljene tekočine. Tu smo se malce zadržali, vendar to ni pokvarilo našega veselja.

Pot smo nadaljevale proti avtobusu, ki nas je kasneje peljal do letala za v München. Letalo je bilo majhno in imelo je komaj 50 potnikov. Za Lano in Urško je bil to prvi let, ki pa se je izkazal za zelo prijetnega, brez posebnih zapletov in turbulenc.

Ko smo pristali v Münchnu smo za naslednji let morali malce pohiteti. Okoli 8:40 smo se vkrcali v tokrat večje letalo, ki je za razliko od prejšnjega v vrsti imel 6 sedežev namesto 4. Z dekleti smo preračunale, da bo let trajal tri ure in pol, ko pa smo pristali kar eno uro 'prezgodaj' pa smo z dekleti dojele, da so Finci eno uro pred nami.

Po pristanku smo preverili, če se nam bolj splača iti na vlak ali na avtobus. Ker je bil slednji v našem prvotnem planu smo se odločili, da ga bomo pri postaji 23/24 pričakali. Kmalu se je pripeljal  avtobus iz katerega je izstopil kot nekakšen »butler« (vsaj tako je deloval glede na njegovo selekcijo oblačil), ki je potnikom zlagal kovčke v avtobus. Ko se je profesorica že odločila pozanimati o prevozu, že je za 'butlerjevim avtobusom' pripeljal manjši moder kombi z napisom »TAMPERE«, ki so bile naša končna destinacija. Po pogovoru s šoferjem smo se vkrcale notri. Peljale smo se približno 20 minut, ko smo se na nekem počivališču ustavili in počakali na naslednji bus.

Ko smo prestopile med avtobusi smo opazile, da starejši voznik ni znal dobro govoriti angleško, zato nam je pri sporazumevanju pomagalo mlajše dekle, ki je angleščino obvladalo. Plačale smo za prevoz in se 2 uri peljale po dolgi avtocesti, kjer smo tudi nekatere malce zadremale.

Okoli štirih smo prispeli na glavno postajo v Tamperah. Po zelo kratkem čakanju sta po nas prišla gospa Sini Sirén in njen mož. Pokazala sta nam glavno cesto Tamper, supermarket, bližnjico do supermarketa, pot do apartmaja, avtobusno postajo, ipd.

Ko smo prispeli do apartmajev nam je bila razkazana še pralnica in posledično tudi sušilnica. Potem smo se odpravili v naš C-sklop apartmajev, kjer smo dobile svoje sobe. Sini nam je prinesla še mape, ki so vsebovale razne zemljevide, kontakte, informacije o šoli in stanovanju, ipd. Odložile smo svoje stvari, ko nam je Sinijin mož predlagal, da nas zapeljejo do supermarketa, saj je na poti do profesoričinega hotela. Seveda smo se z veseljem strinjale, saj so naši želodčki že vztrajno klicali po hrani. Preden smo se ločili nam je gospod Sirén povedal, da veliko mladih ljudi zna angleško, starejših pa manj, tako da se bomo že znašle (kar je potrdilo našo situacijo v avtobusu).

Potem smo punce opravile nujen šoping, kjer smo kupile vse potrebne sestavine, ki jih bomo uporabljale med bivanjem.

Po dolgi poti domov smo ugotovile, da na Finskem ni največji problem mraz, saj se ga ne čuti tako intenzivno kot v Sloveniji, pač pa so problem ne-posuti pločniki in ceste, po katerih smo drsele med hojo. Ko smo prispele nazaj smo imele rahle težave s ključem, saj se čudežno vrata odklepajo v napačno smer, vendar nas je Lana rešila s tem, ko ji je prvi uspelo pod nekaj minutah odkleniti vrata.

Sledila je 'generalka', pri kateri smo za prejšnjimi obiskovalci pomivale posodo in hladilnik, poleg vsega pa smo si zaželele še neko dobro nedeljsko kosilo. Juha je bila sicer iz vrečke, naredile pa smo tudi popečene piščančje fileje in pire krompir; in moramo priznati: nismo si mislile, da smo res TAKE kuharice! :D

Opravile smo še nekaj klicev domov, kasneje pa smo se skupaj usedle v sobo, kjer smo se spravile montirati vlog ter napisale blog. Sedaj pa ob malinovcu in dobri glasbi klepetamo naprej in že delamo plane za jutrišnji dan!

Se slišimo!

Hana, Lana, Petra in Urška