Danes je za nami še en uspešen dan.
Zjutraj smo se odpravili v službe, oddelali svoje in prišli domov.
Delali smo tisto kot ponavadi.
Danes pa malo drugačna tema. Ne kaj smo počeli ampak kaj smo čutili. Ne bom pisala o nekih osladnih oslarijah, ne, ampak o zaključevanju naše skupne poti na Malti.
Počasi začenjamo dojemati dejstvo, da se bomo kmalu vrnili v Slovenijo. Hladno, kruto in kar je najhujše, ŠOLSKO Slovenijo. Pa niti ni šola najbolj tisto kar nas drži stran od Slovenije. Niti nas ne drži karkoli od Slovenije pravzaprav. Očitno ko si enkrat na Malti, te ta ne spusti iz rok. Sedaj se zavedamo kaj vse smo počeli in česa še nismo. Za kaj vse ni bilo časa in pa financ. Kaj vse bi si želeli. Kaj vse smo počeli. Kako zelo smo se zbližali. Postali smo prava velika pisana družina, sestavljena iz nas šestih, Amsterdamca in Francozij.
Vsi si želimo ostati dlje, pa vendar se zavedamo da to ni mogoče. Vsaj ne trenutno.
S tem zapisom želim povedati, da je bila (in je še vedno!) to ena najboljših izkušenj v našem življenju.
Ura je pozna in jaz sem zaspana. Mogoče je tudi to krivo za tako obarvan zapis. Pa vendarle.
Se slišimo jutri!
Čustveni malteški vitezi.
Malta |
Ni komentarjev:
Objavite komentar