Finska, 4. dan

Moi vsi!

Danes nas je zbudil sončni žarek, ki si je najprej utrl pot med oblaki in čez majhno režo med zavesami ter posijal na naša mlada lica. Napolnil nas je z močno potrebnim vitaminom d, ki smo ga nato za vsak slučaj nadoknadili še z tabletkami vitamina d. Dvignili smo naprej eno nožico, poskrbeli smo da je bila to desna nožica, saj veste kako pravijo... vstati z levo nogo je tako kot če skuhaš preveč makaronov in moraš potem shraniti ostanke v hladilniku, je kot imeti polnilec, ki ne polni telefona, je kot poizkusiti odpreti okna pa nima kljuke, je kot vstaviti ključ v ključavnico pa se ta ne odkleni, je tako kot takrat, ko moraš sam pojesti preostali sir, ali kot takrat ko so ljudje nezadovolji s tvojo izbiro sladoleda, češ, da je ta presladek, je kot brati napis v finščini čez okno avtobusa, pa se avtobus premakne, še preden ti uspe prebrati besedo z 47. črkami, je kot takrat ko stojiš pred kavarno pa je ne najdeš, je tako kot takrat, ko gledaš finski film pa razumeš čisto nič... razen eno besedo... introvert... (življenje inteovertne osebe je težko), je tako kot takrat, ko je umivalnik poln umazane posode, a si rečeš... bomo jutri, je tako kot takrat ko napovejo sneg, a ti na koncu mati narava dostavi le obilo dežja, je tako kot takrat ko rečeš: “O, saj še nobenemu ni spodrsnilo,” in ti spodrsne, je tako kot takrat ko rečeš da boš sproti prepisoval snov, a imaš na koncu popravni izpit iz TRE-ja, je kot takrat, ko voda 5 krat hitreje zavre v grelcu vode, kot na štedilniku, je kot takrat ko je tvoja miza previsoka, je kot takrat ko se veseliš, ko vidiš da imaš v svoji sobi pograd, a se le ta maje kot smreke na finskem vetru, ki ga povzroča mati narava, je kot takrat ko si misliš da ti na Finskem ja nikoli ne bo vroče, pa si potem ves čas v kratkih rokavih, je kot takrat, ko si vesel da se predvaja glasba, ampak kuhaš in glasbe ne slišiš zaradi glasnih zvokov, ki jih spušča star dober kuhalnik, je kot takrat ko se veseliš jutra, amprak preslišiš budilko, je kot takrat ko se vsedeš na avtobus številka 6, pa te ta ne pripelje do Črnuč, je kot takrat ko misliš da fotografiraš a ugotoviš da snemaš, je kot takrat ko ugotovimo, da dobimo vsak svojo brisačo, a ugotovimo, da so vse enake, je kot takrat ko odpreš hladilnik in so notri le maslo, slabo odprto mleko ter makaroni, ki jih nismo pojedli, je kot takrat ko greš pod tuš a ugotoviš da kopalnica nima tuš kabine in gre voda povsod... čisto povsod, je kot takrat, ko zapreš vrata in ugotviš, da si v stanovanju pozabil ključe, je kot takrat ko ugotoviš da nadomesten ključ stane 300€, je kot takrat ko izveš, da sicer imaš savno ampak si moraš rezervirati termin vsaj nekaj dni vnaprej, je kot takrat, ko si zvečer odložiš nogavice na mesto kjer jih boš zagotovo najdel, vendar jih zjutraj še vseeno iščeš, je kot takrat ko šele po treh dneh bivanja vstanovanju ugotovš, da imamo dve kopalnici, je kot takrat ko si ekstremno pazljiv pa se še vseeno v vse zabiješ, je kot takrat ko odpreš ena vrata a ugotoviš, da so za njimi še ena, je kot takrat ko na Finsko vzameš šal a ga ne nosiš niti en dan, je kot takrat ko si rečeš:”Ah saj ni preveč ura,” pa v daljavi že lahko vidiš vzhajajoče sonce, je kot takrat, ko neseš ven smeti pa ugotoviš, da ni kante za plastiko, je kot takrat ko skoraj zmagaš pri remiju a te nekdo pred teboj premaga, je tako kot takrat ko želiš speči žemljice pa ugotoviš, da ni peki papirja, vendar pa imamo alufolijo in greš vprašat našega najbolšega prijatelja strička Googla, ali je folija v pečici strupena, a ti ni mar za odgovor in jo še vseeno uporabiš, saj bi drugače ostal brez sveže pečenih zlato-rumenih žemljic, je tako kot takrat, ko bi kavo raje pil kozarca za vodo, kot pa iz skodelice namenjene za vodo, saj ta ni prozorna in s tem ne dobiš “cinematic” posnetka, je kot takrat ko režeš sir in ti pade na tla in si rečeš: “Naslednjič bom bolj pazil,” pa ti čez nekaj trenutkov pade na tla naslednji kos, ki ga še vedno pobereš in poješ... 3 sekundo pravilo, je kot takrat ko odpreš piškote in so notri le 4... zato VEDNO vstanemo z desno nogo. Ha ha ha to je bila le šala, ko smo vstali nas ni pričakalo toplo sonce, temveč smo se prebudili v deževno jutro. Potem smo si naredili zajtrk ter se odpravili v šolo. Pogledali smo si novo opremo, ki so jo dobili na šolo. Nato smo si ogledali, kako poteka delo v velikem studiu, kjer so imeli postavljenih pet kamer. Potem smo šli tudi pogledat skladišče, kjer imajo spravljeno vso opremo. Z Mašo sva se naučili novo finsko igro s kartami imenovano skip. bo, sicer še vendno nisva prepričani ali sva se igrali prav ali ne, ampak nama je bilo še vseeno zabavno. S prof. Golobom smo potem dokončali sestavljnko z motivom mačke in psa. Potem smo šli na kosilo ter se odpravili proti trgovini blizu doma, kjer smo kupili jajca in mleko, zato da smo potem doma spekli palačinke. Potem sva z Mašo odšli v savno za pol ure. Ko smo bili spet vsi na kupu nazaj v stanovanju smo si pogledali film Pr’ hostarju. Potem smo šli spat.

Zdaj pa... Lepe sanje, naj vas moder oblaček ponese vanje, če pa ne boste mogli spat, pa pejte na wc srat.

Vlog:

Skladišče

Velik studio

Skladišče

Sestavljanka

Skladišče

Skip. bo

Palačinke

Savna