Oj!

Vceraj se nam ni dalo pisati dnevnika, smo bili prevec zmatrani od preslabih dogodivscin.
Kolikor vam je verjetn znano smo imeli namen iti v Nokio, ampak so se nacrti zapletli. Ko smo prisli pravocasno v center na avtobusno postajo in tam ze videli avtobus Tampere - Nokia - (in se eno mesto) .... smo predvidevali, da gre v Nokio. Stopimo na avtobus in prasamo voznika, ce gre. In ker finski vozniki ne znajo niti besedice anglesko nas ni nic razumel. Ga se enkrat prasamo samo "Nokia?" in rece "ja ja, Nokia" .. nam zaracuna... se peljemo... ni mi bilo jasno zakaj prihajajo nasproti avtobusi ki imajo tudi napisano Nokia, in sem mislila da verjetno krozijo cel dan in zato ne spreminjajo napisov. Uglavnem, voznik nas je dal iz avtobusa in nam rekel da je to Nokia, bili smo pa na drugi strani Tamper, nasprotna stran Tamper kot je Nokia! To smo zvedeli v trgovini, ko se nam je neka prodajalka smejala, ko smo prasali za tovarno Nokia. Ker je bilo to mesto kamor smo prisli totalno nezanimivo in neurejeno, nam ni ostalo drugega kot da smo placali prevoz nazaj do Tamper, nato pa sli dol iz avtobusa, pocakali drugega voznika in ta nas je peljal do Nokie. Sicer smo prisli, a smo bili tudi razocarani saj ni v mestu NIC za videti, tudi tovarna nima za turiste pokazati nic. K sreci sva z Gajo sle vsaj malo v soping (so bile razprodaje) in si kupili par stvari. Vsaj meni je to malo polepsalo dan. Predvsem so me razocarali Finci, kako lahko dajo za volan TURISTICNEGA MESTA nekoga ki NE ZNA NITI BESEDE ANGLESKO? To mi nikoli ne bo slo v glavo. Ne moti me tistih 10 evru, ki smo jih dodatno placali za obe smeri, temvec njihov odnos do nas! In ce bom nasla mail od avtobusne postaje ji bom priporocala da naucijo voznike dve besedi : YES in NO, ce ne bom zahtevala prevec.

Danes smo pa spet sli v solo, ki je potekal pouk tako kot ponavadi in se mi ne zdi da bi spet govorila. Nic ni bilo drugace, le na konci nam je Juha povedal, da bodo zdaj oni dolocili resne polozaje dijakov ze za tekmovanje, in da bodo od zdaj naprej dijaki na istih polozajih, da izpopolnejo tehniko. Tudi nam je dolocil polozaje, da bomo pomagali. Gaja in Miha luci, Bostjan zvok, jaz pa kamera izven studia ("na terenu").
Ker pa smo imeli se dovolj energije, smo pa odsli se v dva muzeja, ki se drzita skupaj : Muzej medijev in arhitekturni muzej. Muzej medijev je imel prikazane zacetke televizije, telefonov in videli smo tudi zacetke tiskalnih strojev. V arhitekturnem muzeju so bile makete razlicnih stavb iz Tamper in tudi drugod po svetu, bila pa je tudi raztava fotografij. Bilo je kar zanimivo.

Sedaj smo pa koncno doma, cakava z Gajo Bostjana in Miha da prideta iz trgovine, ter prineseta kosilo! :) Danes sta onedva na vrsti za kuhati in sta tudi onedva sla kupiti hrano, ceprov bomo skupaj skuhali. Moramo pojesti se riz, ki je ostal od uceraj..... Ne mecemo stran!!! :)

Lp, Katja