Prvi
februarski dan se je začel z glasnimi račjimi kriki, ki jih je okoli devete ure
za budilko pripravila Lana. Ker nam ni bilo potrebno vstati, saj imajo Finci ob
ponedeljkih teorijo in smo zmenjeni, da se dobimo šele jutri, smo nekaj budilk
kar prespale, dokler pa se niso vklopile tiste 'bolj ta resne' budilke (v našem
primeru klavir in avtomobil :P ) – seveda še vedno iz Laninega telefona.
Leno
smo se odpravile proti kuhinji, kjer smo si pripravile mleko in kosmiče. Že pri
zajtrku smo si splanirale kako bo potekal današnji dan in kaj vse bi rade
videle.
Nekaj
čez enajsto smo se odpravile iz apartmaja, kjer smo na postaji počakale avtobus
št. 13. Prvič smo tudi uporabile finske 'urbane', ki so nam jih že prej
pripravili. Ali ste vedeli, da če na Finskem želiš, da ti voznik ustavi pri
postaji moraš pomahati z njihovo kartico, tako da te vidi, da čakaš na bus? No,
na to smo me bile že pripravljene, vendar smo vseeno v praksi potem videle, da
Finci to res delajo.
Avtobusi
niso prav dosti drugačni. Namesto bele in zelene jih krasita modra in rumena
barva, imajo malce drugačen pisk in malce več stop gumbov, vendar je proces vožnje
enak. Kot zanimivost lahko tudi omenimo, da so Finci na avtobusih čisto tihi,
tudi če se peljejo z prijatelji se ne pogovarjajo.
Izstopile
so na postaji Keskustori, kjer pa nas je presenetil veter in grozen mraz! Ne glede
na to, smo se odločile, da si bomo mesto ogledale kot smo prej načrtovale.
Najprej smo si ogledali tržnico, ki je bila tam blizu, potem pa smo se počasi
odpravile proti vzhodu mesta, kjer smo prečkale most in si ogledale jezero in
račke v katerem so plavale. (Race že drugič to jutro!)
Nato
smo se malce sprehajale po glavni ulici mesta in se večkrat ustavile, da smo si
malce pogledale stvari naokoli ter da je Hana posnela time-lapse, ki smo ga
objavili tudi v našem vlogu. Da smo se pogrele smo se ustavile v knjigarni in
kasneje še v cerkvi. Preden smo se odločile, da gremo nazaj smo se še ustavile
v Lidlu, kjer smo nakupile še nekaj hrane za tekoči dan.
Ko smo
prišle domov smo si pripravile juhico, da smo se malce pogrele. Lana si je
potem vzela čas, da je pogledala en film, Hana je gledala serije, Petra pa poklicala
bližnje. Čez čas so se spravile delati kosilo, ko pa so dokončale pa so morale
zbuditi zaspano Urško, ki je prespala vso njihovo zabavo. Pretkane babnice so
prižgale Modrijanovo Rožico in se odločile tako prebuditi spečega otroka. Za
tolažbo je Lana takoj rekla, da je večerja razlog za tako lumparijo, da bujenje
ni bilo ekstremno težko, saj smo bile že vse lačne.
Po
večerji smo se kot klasične medijske tehnice vse spravile na svojo elektroniko,
kmalu za tem pa smo šle urejati tudi današnji vlog in napisati besedilo.
Sedaj
pa se izmenjujemo pod tušem in malce poslušamo glasbo, ter čakamo, da se video
naloži, da lahko posodobimo naš blog. Upamo, da se imate tudi v Sloveniji vsaj
pol tako lepo kot se imamo me, saj resnično uživamo!
P.s.: Vem, da Vas profesor ne
zanima toliko o tem kaj smo jedle, vendar naši trebuščki menijo, da je potrebno
tudi take bolj 'smotane stvari' vseeno podeliti z našimi bralci! :) Več o
teoretičnem delu pa jutri, ko gremo prvič na Mediapolis!
Se slišimo!
Hana, Lana, Petra in Urška
1 komentar:
Mogoče bi nam zaupale kakšen tradicionalni finski recept :)
Objavite komentar