20., 21., in 22. poglavje, ZAKLJUČEK DOGODIVŠČIN

20. poglavje, SPROŠČEN PETEK

Ta petek je bil malo drugačen. Zgoden, zaspan, deževen. A nismo se odpravili v službo, saj smo z delom zaključili, ampak v pisarno paragona, saj smo imeli zaključni sestanek. Vsi smo dobili certifikat za opravljeno delovno prakso v tujini. Delavka nas je tudi pohvalila s strani delodajalcev, ter nam povedala, da so bili z nami res zelo zadovoljni.

Ta sestanek je bil zelo kratek, zato smo se kar hitro odpravili nazaj dmov. Okoli dveh popoldne je na ogled in pregled stanovanja prišel paragonov delavec, ki nam je potrdil, da je vse vredu. 

Luka in Erik sta bila na poti domov precej utrujena.

Imeli smo sproščeno popoldne, nato pa smo se dekleta še zadnjič odpravile v Valletto. Po kratkem sprehodu in še  zadnjem pregledu stojnic s spominki smo se kar žalostne odpravile domov. 

Imeli smo res sproščen dan, saj smo imeli za naslednji dan boljše načrte...


21.poglavje, ZADJE RAZISKOVANJE, GOZO

Zadni dan na Malti mo izkoristili predvsem jaz, Špela, Nika, profesor Miha in Erik (on seveda posebaj). Zgodaj smo se vsi štirje (Ana, NIka, Špela, MIha) odpravili proti vrhu Malte, do trajekta, ki nas je odpeljal na otok Gozo. Od tam nas je prijazen taxist odpeljal do Azurnega okna. Bila je res lepa naravna lepota, katere do zdaj še nismo videli. Tam smo preživeli kar nekaj časa, saj nam je bilo res lepo. Na žalost nam je pred nosom ušel avtobus, zato smo se odpravili v restavracijo na kosilo. Naslednji avtobus je namreč prišel šele čez eno uro. Odpravili smo se v glavno mesto Goza, Victorio. Na kratko smo si ogledali mesto ter katedralo, nato pa se spet odpravili na trajekt.

Doma smo si naredili kosilo, malo počili, nato pa smo se skupaj igrali družabne igre. Res smo se zabavali terpreživeli še zadnji večer skupaj. 

Vsi smo se zavedali, da je to res nekako konec dogodivščin. 

Druščina.

Azurno okno.

22. poglavje, NAJBOLJŠIH 5 MALTEŽANOV SE VRAČA

Danes smo malo poležali, nato pa se lotili pakiranja in čiščenja stanovanja. Moram priznati, da smo se do zadnjih 20ih minut kar vlekli po stanovanju, nato pa kar hitro vse pospravili. Ob 12.10 nas je pred stanovanjem počakal kombi, ki nas je odpeljal na letališče. Po uspešnem pregledu in oddaji prtljage smo počakali na vkrcavanje letala, ter odleteli v našo domovino. Po kar hitrem in strašljivem pristanku (zaradi megle ni nihče pričakoval pristanka, saj se ven ni videlo nič), smo se znašli v hladnem in meglenem Trevisu. Tu sta nas zapustila Erik in Luka, saj sta z Lukovo mamo odšla v Ljubljano. 

Zadnja slika izpred stanovanja.

Na letalu.

Čakale smo prtljago.

Mi smo skupaj počakali kombi ter se odpravili na pot. V Ljubljano smo prispeli okoli desete ure, med potjo pa smo v Cerknici odložili Špelo, na Lomu pa NIko. 

Tako se je naša skupna pot zaključila in zdaj smo že vsi veseli v objemu domačih. 

Zelo smo hvaležni za to izkušnjo, naslednji skupini pa želimo vso srečo!

NAJBOLJŠH 5 MALTEŽANOV SE POSLAVLJA! :D

KONEC ZGODBE.