IV. dan

Merħba!

Za nami je že četrti dan. Drugi delovni dan. In zopet dan imenovan: avtobus. Čeprav sta "mati" (Dolores) in "fotr" (Nejc) z "otroci" (Ajdo, Anjo, Lukom, Mašo) včeraj zvečer ponovno analizirala pot do delovnega mesta se je zapletlo. In kljub jutranjim navodilom, ter spremstvu do postaj, z vsakim posebej, otroci, kot je že dokazano, tavajo po svoje.

Anja in Luka sta doživela pravo filmsko akcijo. Pravita: "Čeprav je bil sprva najina napaka, da sva odšla z avtobusa eno postajo prezgodaj, sva želela najti hitro rešitev, prečkala cesto in iskala postajo vzporedno izhodni, kot je ponavadi pokazano v filmih. A to je bila napačna odločitev. In za kazen naju je doletel svež tuš avtobusa, ki je peljal čez lužo (zvečer je namreč deževalo). Nato sva našla postajo, počakala na avtobus, a kot da prejšnje dejanje ni bilo dovolj, smo se ob nepoznavanju malteškega terena s strani voznika avtobusa v krogih vozili okrog rondoja glavne bolnišnice, dokler do njega ni pristopil eden od potnikov in mu povedal, v kateri izvoz vozi ta številka avtobusa. Za konec jutranje vožnje pa je v avtobusu začela puščati klima. A še vseeno sva bila v službi točna. Izdelovala sva nalepke za restavracijo, že po fotografijah, ki sva jih prejela, pa sva si zaželela to restavracijo tudi obiskati. A ne danes. Danes sva imela po opravljenem delovniku namreč ponovno incident z avtobusi. Z avtobusa sva odšla na napačni postaji okrog največje bolnišnice, kajti tu ustavlja nešteto avtobusov. Ampak ker sva menila, da bova skozi samo bolnišnico prej prišla do prave postaje, se je najina pot domov še bolj zavlekla. Urejenost bolnišnice naju je navdušila, kar opazite tudi po priloženih fotografijah. A domov sva vseeno prišla. Polna novih izkušenj!"

Malce drugačno zgodbo je imela naša Maša. Kljub temu, da je edina spremenila lokacijo s prvega dne, ter da sta jo skoraj do službe pospremila "starša", je zabredla. Vtise dneva je na kratko takole strnila: "Trdila sem, da poznam pot, da sem si jo bolje ogledala kot "mati", ki je imela vse naštudirano, zato sem zgrešila postajo, tako, da sem pravilno pot do službe iskala še naslednjo uro. Še dobro, da smo spet od doma odšli toliko prej. In na delovnem mestu, danes v studiu, sem fotografirala, postavljala luči. Moram dodati, da sem prvič opravljala photoshooting v studiu, a imela sem odličen model. Kljub poznem prihodu domov, polna energije pričakujem jutrišnji dan!"

Le Ajda danes ni poznala sindroma z avtobusi. Zato je za njo zelo poseben dan, pravi namreč: "Do delovnega mesta sem prišla uro prezgodaj, tako da sem si lahko ogledala delovno okolje. Ker sem bila sama sem kar nekajkrat pomislila na domače, zato sem se odpravila do bližnje pošte ter s pozanimala o poštnih znamkah za poštne kartice, ki jih imam namen posredovati bližnjim. Sproščena sem se nato odpravila do pisarne, ter dokončala izdelek. Ob misli, da je končan, sem dobila nasprotno privolitev mentorice. In zato sem sredin delavnik podaljšala do 17h (namesto do 13h). A sem se zopet vsaj nekaj novega naučila!"

"Mati" in "fotr" pa sta imela, kot že prej povedano, veliko dela, z velikimi "otroci", kljub temu, da sta imela v načrtu kratki "počitek". Njun plan današnjega dne je bil ubistvu samo en manjši nakup v nam še "neznani" trgovini Lidl. Manjši.

A vseeno sta nas razvajala, tako da sta nam pripravila kosilo, ker pa smo si zaslužili ( :) ), pa sta nam za večerjo pripravila palačinke. "Mmmmmm, kako so bile dobre", smo si bili enotni vsi.

Nejcu pa so zvečer končno sporočili informacije o delodajalcu ter lokaciji in zato jutri odhaja na prvi delovni dan. (Želimo mu vso srečo - z avtobusi!)


Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores