Tokrat pa je čas, da vam naša skupinca poda prve podatke o našem praktičnem delu na finskem. Da pa pridemo do tega, pa moramo začeti na začetku.
Zbudila nas je spet Lanina budilka, ki tokrat ni bila ne "Ti moja rožica" ali pa račke, pač pa le klasična iPhone-ova melodija, ki pa je potrebovala približno pol ure, da je vse pripravila vstati iz mehke postelje.
Za zajtrk smo spet jedle kosmiče (recept ni nič drugačen kot slovenski - pogrejemo mleko in natresemo kosmiče, tako, da to ni bilo prav nič klasično finsko).
Ob pol osmih nas je pričakal že profesor Timo, ki nas je odpeljal do Mediapolisa, ustanove v kateri bomo sedaj nadgrajevale svoje znanje.
Mediapolis se nahaja v Tohloppi okraju v Tamperah. Je rastoč in razvijajoč center v katerem deluje okoli 30 medijskih podjetij, ki sodelujejo z ostalimi podjetji po finskem in celem svetu. Približno 1000-1100 ljudi tam dela vsak dan.
Timo nas je pospremil gor, kjer smo videli študente. Pouk se jim sicer začne ob osmih, a veliko jih še vedno ni prišlo v šolo. Umirjeno so se sproščali v neki manjši avli ob kitari in planirali kako se bo odvijal tisti dan.
Kmalu smo spoznali temnolaso dijakinjo, ki nas je pospremila in razkazala šolo. Spet smo morali prehoditi veliko stopnic, prav tako, kot jih imamo na medijski, tako da to je neka podobnost med našo in njihovo šolo. Najprej nam je razkazala njihov studio, ki je v primerjavi z našim veliko velikoooo večji.
Po kratkem ogledu studia pa je Petra našla svojo veliko ljubezen - steadicam! Študent Mediapolisa ji je pomagal nadeti približno 15 kg težki vest, kar pa je naša kickbokserka Petra zlahkoto prenesla, še nikoli v življenju jo sama nisem videla tako navdušeno!
Naša veseljakinja Lana se je danes bolj posvetila Haninim GoPro-jem in poleg tega, da je pozirala za video je posnela tudi nekaj izjemnih posnetkov (ki jih spet lahko vidite v videu).
Delo v studiu nas je zelo zabavalo, ampak vsa zabava se mora enkrat končati, s tem pa se prične nova drugačna. Po ogledu smo se kmalu odpravili tudi v režijo, kjer nas je presenetilo veliko opreme, ki je na naši šoli ne uporabljamo. Opazile smo tudi, da imajo vse lepo pospravljeno po škatlah, tako da nimajo problema z iskanjem kablov in podobnih stvari. V režiji pa smo spoznali tudi profesorja Juho, ki je slovenijo tudi že obiskal in nas presenetil z majico "I love sLOVEnia".
Študentka, ki je bila odgovorna za naš ogled nas je potem peljala nazaj po stopnicah navzgor v njihovo učilnico. Bili smo zelo presenečeni, ko smo opazili, da ima naša šola boljše računalnike. Tu se predvsem ukvarjajo z izdelavo spletnih strani in montažo raznih filmov, ki so jih posneli. Nekaj smo si jih tudi lahko ogledali.
Snemajo vse žanre, od romantičnih komedij do grozljivk in akcij. Mi smo si pogledali predvsem kratke filme, ki so trajali okoli 5 minut. Povedali so nam, da ponavadi za snemanje porabijo 1 dan in potem zmontirajo, včasih pa si za montažo vzamejo še več časa.
Naši ubogi trebuščki so počasi že začeli jamrati zaradi lakote, zato smo se okoli 11:40 s študenti odpravili v jedilnico, saj okoli te ure jedo kosilo. Opazile smo, da imajo Finci zelo ZELOOO (!!!!) bolj začinjeno in pekočo hrano kot jo imamo mi (to je vse kar vam do sedaj lahko nudimo glede 'finskih receptov'). Kmalu so nas začela peči usta, k sreči pa smo se lahko kmalu ohladili s sirupom. V jedilnici smo opazili tudi starejše ljudi, ki v Mediapolisu tudi delajo. Glede študentov pa nam je prijateljica povedala, da se starosti gibljejo med 15 do 35 let.
Po končanem ogledu na Mediapolisu smo se s prijateljema Janino in Santerijem odpravile proti neki ustanovi (še sedaj ne vemo kaj je to, bomo jutri povprašale in vam sporočile), kjer smo nameščale luči in pomagale pri kablih in podobnih zadevah. Veliko časa smo tudi le skakale naokoli in snemale stvari, saj je bilo tam veliko ljudi, kjer je vsak bil zadolžen za svoje delo. Tu smo spet srečale Sinijenega moža, ki nas je tudi prepoznal. Tu smo bile do štirih popoldne.
Ko smo zmatrane prišle domov smo si pripravile juhico (se zavedamo, da izgleda kot da vedno le jemo in spimo, ampak smo bile ta dan zelo pridne!). Odpravile smo se v našo 'klubsko sobico', kjer smo se spravile montirati današnji vlog, ko smo zunaj zaslišale hrup. Najprej se zanj nismo zmenile, potem pa je nekdo nepričakovano se pojavil v naši sobi.
Presenečeno smo šle pogledati kdo je. Izkazalo se je, da so prispele dijakinje iz Estonije, ki bodo bivale z nami. Na to nismo bile pripravljene, ker nam to nihče ni omenil, tako da smo hitro in živčno začele pospravljati in se izselile iz naše 'klubske sobe'. Najprej smo bile malce razočarane in jezne, saj za to nismo vedele in se nismo pripravile za to, vse pa se je dogajalo zelo hitro. Ko sta spremljevalki dveh deklet s katerimi smo si sedaj delile apartma odšli, smo se vse posedle v svoje sobice in se ukvarjale vsaka s svojim delom.
Čez nekaj časa sta si Estonki zaželeli trgovino, saj sta morali nakupiti par stvari. Urška jih je pospremila in takrat izvedela, da sta to 19 letni študentki hotelirstva, ki bosta tu preživeli 5 tednov. Povedali sta, da v Estoniji ni tako kot pri nas in da dokler oseba ni polnoletna ne sme na izmenjavo, tako da so bile presenečene, ko so izvedele da je 75% naše ekipe starosti sedemnajstih let.
Ko so se dekleta vrnila iz šopinga pa so bile vse bolj pomirjene in spet je zavladala mirna atmosfera.
Potem smo se potuširale in se odpravile dokončati današnji blog, sedaj pa bomo šle počasi vse spat, saj moramo jutri biti na šoli kjer bodo snemali že od 8:30.
Kakor vsak dan pa imamo za vas kratek blog, da boste končno lahko umirili svoje očke, ki so se sedaj izmučile med branjem tega 'eseja'. :P
Želim vamo še prijeten večer in se slišimo jutri!
Vaše punce,
Hana, Lana, Petra in Urška
1 komentar:
Mislim, da sem omenil, da boste verjetno delile apartma s tujimi študenti. Upam, da se boste dobro razumele z Estonkami.
lp
Objavite komentar