Zadnji dnevi...

Pozdravljeni! Ponovno se javljamo, spočite od včerajšnjega izleta. Danes je dan potekal dokaj sproščeno, zjutraj smo vstale in se počasi odpravile v šolo, kjer pa nas je pričakal profesor za audio komunikacije. Po kratkem sestanku smo se s sošolci odpravili na avtobus in se odpeljali proti Hervanti, kjer smo dobili nalogo pripraviti prireditveni prostor, jutri imajo namreč »informativo«. Pomagale smo pri prenašanju opreme, postavili smo platno in oder ter uredili ozvočenje. Sicer smo bolj opazovale, delo smo prepustile profesionalcem. Končali smo dokaj zgodaj, sošolci so se nato odpravili nazaj v šolo na teoretični pouk, me pa smo hitro krenile domov kuhat kosilo (bilo je izvrstno!). Privoščile smo si še popoldanski počitek, kasneje pa smo se odpravile v mesto, kjer smo še malo nakupovale. Preostanek večera pa smo namenile pisanju bloga ter druženju.

Kakor smo vam obljubile že prejšnji teden, bomo danes predstavile delo v režiji.              

Light departmentu« sledi recorder, katerega delo je najpreprostejše – pritisneš record in spremljaš oddajo. Potem še camera control ter videomixer, ki skrbi, da je na programu ustrezna kamera. V ozadju pa najpomembnejša vloga – režiser. Skrbi za vzdušje v ekipi, stalno komunicira s »floor managerjem«, tako namreč nadzoruje dogajanje v studiu. Ob sebi ima asistenta, ki skrbi za časovno usklajenost dogajanja. Pred začetkom snemanja se prepričaš, da so vsi v studiu pripravljeni, da so kamere ustrezno postavljene in da bo snemanje potekalo brez tehničnih napak. Svojo ekipo opozoriš, da teče zadnja minuta, se prepričaš, da so inserti pripravljeni. Osebi, ki je pri predvajanju insertov, daš znak za začetek. Po  uvodni špici skupaj s floor managerjem odštevaš sekunde, da so pripravljeni tudi igralci na setu. V kolikor želiš še kakšne korekcije slike, to sporočiš kamermanu prek slušalk. Nato spremljaš dogajanje ter spreminjaš kadre, ki so v etru. Zelo enostavno se lahko zmedeš, saj moraš videomixerju že vnaprej sporočiti, katera kamera je naslednja, ko pa želiš spremembo pa »cut«! Vmes pripraviš še inserte, ki jih ob znaku predvajajo, tudi to seveda sporočiš floor managerju. Stresno postane, ko te opozorijo, da se izteka čas in da je do konca le še par sekund! V tem primeru, smo bile vesele, da večina naše ekipe ne razume slovensko…Isto se je dogajalo tudi po vodstvom finskega režiserja. Najlepši pa so tisti stresni trenutki, ki se kasneje spreobrnejo v trenutke čistega veselja in krike smeha. Ko slišiš režiserjeve napotke, da je potrebno improvizirati in se ob pogledu na veliki zaslon zaveš, da gre nekaj zelo narobe, si ne moreš pomagati ter smeha dolgo zadrževati, saj slišiš smeh tudi v studiu. Pa da ne boste mislili, takšne stvari se večinoma dogajajo samo na vajah. No, ali pa tudi ne.

Kakorkoli, nad delom v studiu smo navdušene! Seveda, da ponovno poudarimo, so ljudje tisti, ki skrbijo za kanček čarobnosti naše pustolovščine na Finskem. Se vidimo kmalu!

Vaše Finke Ana, Julija in Neža :) 

na setu 

danes 

Finska snežinka 17

31. 1. 2017

Nov začetek delovnega tedna. Danes smo spoznale novega profesorja za zvok in luči. Najprej smo se morali sestati vendar nismo bili prepričani kje - v učilnici ali v studiu. Ker nam je studio bolj znan smo počakali kar tam. Profesor nam je razložil, čeprav največ po finsko, kaj bomo potrebovali in kam bomo določeno opremo postavili. Po sestanku smo se odpravili na delo. Potrebno je bilo zložiti in pripraviti vse kable za kamere, elektriko, luči in projektor. Pripraviti je bilo potrebno tudi eno kamero, jo zložiti košček za koščkom v zato namenjene škatle in postaviti na vidno mesto, da so to lahko odpeljali s kombijem do druge šole. Do tja smo se peljali z busom in to le malo naprej od našega stanovanja. Sledilo je kosilo in po njem sestavljanje. Sicer nismo vedele kaj naj naredimo ali pri čem naj pomagamo saj, ko smo vprašale ali potrebujejo pomoč so odgovorili z ne. A naposled se je našlo delo za nas - pomagale smo pri postavitvi platna za projektor. Ko je bilo vse postavljeno se je na hitro pospravilo kar nismo potrebovali in tako je bilo konec šole za danes. Zvečer smo v center odšle še po nekaj stvari in se odpravile domov. Tako se je končal tudi zadnji torek našega bivanja.
Kmalu se spet vidimo.
P.S. Slike so bile pomotoma narobe obrnjene.

ERASMUS+ France, Clermont Ferrand DAY 3

So today we actually had to wake up which was refreshing, because it was the first time we went to the Lafayette school. Nadia took us there and we met the principle and she made us coffee and the coffee was really good... maybe it was so good just because of the fact that I didn't have breakfast yet.

Nadia then gave us a tour of the school and it was nothing we've seen before. The whole school teritory is as big as my home village and im not even exaggerating. The school is built to look like a colloseum and we even found a room made just for table soccer and a room made just for pool, so we played pool with some students. 

We were really surprised when we had to introduce ourselves to a class, and most of the students aren't really fluent in english, but there was one girl who just blew our minds because her english was perfect and it was really cool. Then we had to prepare a presentation of Slovenia and us, and we thought we could do that in about an hour, but the french keyboards are azerty instead of the regular qwertz keyboards we are used in Slovenia so we didn't even manage to finish the presentation and so we have to finish it by the end of the week.
After all that Nadia took us to a Eleclerc so we could finally buy some food as we were pretty much living from water and coffee for the past day or so. After that we just went home and that was pretty much it for the day. Nadia told us that she is going to take us to an exhibition in the afternoon, so we have free time for half a day and so we're probably go to school and play pool and hang out with the students.
Signing out

Lafayette high school

Hallway

Group photo

.

MOI! 
In smo preživele še zadnji ponedeljek! Kot že veste, smo se odpravile v Helsinke. No, pa pojdimo…

Včeraj smo si zadale cilj, da bomo odšle spat dovolj zgodaj, tako da bomo zjutraj lažje vstale. To se seveda ni zgodilo. Prišlo je še celo do tega, da smo se ponoči zaradi vznemirjenja (no, mogoče tudi zaradi slabih ležišč) zbujale in nenamerno prebujale druga drugo. Ob sedmi uri je zazvonila prva budilka, ki pa smo jo preslišale, druga je bila že malo glasnejša, ko pa je zazvonila še tretjič, pa nas je pognala pokonci misel, da ne bo dovolj časa za urejanje. Na koncu pa ga je bilo več kot dovolj.

S trolo smo se odpravile do železniške postaje ter ob 9.02 z vlakom krenile proti finski prestolnici. V primerjavi z vlaki v Sloveniji tukaj ne poznajo zamud, potovanje je veliko bolj ugodno, za povrh pa še bolj udobno! Po uri in pol smo prispele v Helsinke, kjer nas je presenetil sneg. Nekaj časa smo »vetrile«, saj se je sneženje okrepilo, vse skupaj pa je poslabšal še močan veter. Vremenska napoved pa nam je še včeraj obetala kanček sonca, ki pa ga danes ni bilo moč videti. Kmalu se je vremensko stanje poboljšalo, tako da smo se zopet podale na ulice. Sprva smo se vrtele v krogu, orientacija ni naša vrlina. Po glavni cesti smo se povzpele na manjšo vzpetino, kjer leži Kongresni trg, pogled pa  preusmerja evangeličanska luteranska katedrala Tuomiokirkko, ki je bila končana leta 1852, zgrajena pa je po načrtih nemškega arhitekta Carla Engela. Očarala nas je notranjost, predvsem oltar in kor, tudi igranje orgel je dalo našemu obisku še dodaten pečat. Pot nas je vodila do morja, a nas je vmes zaneslo v mestni muzej, kjer smo preživele kar dober del dneva. Ogledale smo si razstavo Časovni stroj in tako spoznale zgodovino Helsinkov vse od začetka pa do danes. Kar naenkrat pa smo zaslišale neko znano govorico, se spogledale in vse napele ušesa, poglej no! V muzeju smo namreč srečale skupino slovenskih turistov. Nekako smo bile vse že dodobra utrujene od sprehajanja po muzeju, a nas je radovednost gnala naprej. Tako smo končno prišle do morja, se malo sprehodile ob obali in se zabavale z labodi. Čez most smo se odpravile na otoček do največje pravoslavne cerkve na severu, kakor tudi na zahodu evrazijskega kontinenta. Že po samih arhitekturnih značilnostih je moč sklepati, da gre za simbol ruskega vpliva. Ko smo se povzpele do vrat cerkve je sledilo razočaranje – cerkev je ravno ob ponedeljkih zaprta. Malo smo se še sprehodile po parku ter si privoščile kavico, saj se je vreme znova začelo slabšati. Da dan ni postal prenaporen, pa smo se odpravile malo po nakupih – za živce, vreme nam res ni bilo naklonjeno. Kmalu se je spet začelo mračiti, tako da smo se tudi me počasi odpravile proti domu. Na vlaku smo malo »zadremale«, prispele v Tampere ter hitro krenile domov, kjer smo se pogrele s toplo juhico. Sedaj smo tu, še vedno in še bolj očarane nad Finsko, še z večjimi načrti za vrnitev, žalostne odštevamo svoje zadnje dni tukaj.

Vaše Finke Julija, Neža in Ana :D

  

Postaja v Tamperah 

Glavni kolodvor v Helsinkih 

Mestno jedro 

Katedrala 

                                                                       Kongresni trg

razstava Časovni stroj 

                                                                         Helsinki - relief

Jukebox 

podpis 

Pravoslavna cerkev 

Pogled na katedralo iz otočka

Finska snežinka 16

30. 1. 2017

Ponedeljek, dan za odhod v Helsinke. Zjutraj smo pozajtrkovale in se odpravile do železniške postaje, kjer smo presedle na vlak. Mislile smo, da bomo lahko kupile dijaške vozovnice vendar, ker nimamo finske dijaške izkaznice smo tako morale kupiti vozovnice za odrasle. Zdaj smo morale le še počakati na peronu, da pripelje naš vlak. Bil je točen kot švicarska ura in udoben prav tako. Po uri in pol vožnje po prekrasni pokrajini smo prispele v Helsinke. Prva nova stvar, ki je v Sloveniji ni - tamvaj. Drugo presenečenje je bil sneg. Najprej je prijazno padal, nato pa sta se mu pridružila še dež in veter, ki sta kasneje prevladala. Na hitro smo naredile ogled centra mesta in pomalicale ter pogledale na zemljevid. Ko je dež pojenjal smo se odpravile do trgovine s spominki. Mesto ima veliko zanimivih zgradb, ki se jih nismo mogle nagledati. Ena izmed njih je bila cerkev Helsinki (Kirkko Helsingissä tuomikirkkoseurakunta), ki je spominjala na katedralo. Do velike, bele z oboki okrašene cerkve so vodile strme marmorne stopnice. Pred njimi pa je stal ogromen spomenik. V cerkvi so igrale ogrombe orgle, na stenah so bili kipi M. Lutra, M. Acricola in P. Melanchthona. Prižgale smo par sveck in se odpravile naprej. Zavile smo proti marini in naletele na mestni muzej. Videle smo slike na steklu, potovale smo v preteklost bolj natančno v leto 1910. Videle smo vsakdanje stvari, ki so jih takrat uporabljali meščani. Od potovalbega kovčka, kolesa, starega mestnega jedra, oblek, slik, radosti otrok, takratnih stanovanj, "kafetarij", jukeboksov pa vse do drsališča, takratne postavitve mesta in takrafnega telefona (fin: puhelin). Šle smo v zeleno sobo in si vzele čas za oddih in slikanje. Nadaljna pot nas je zanesla do marine kjer so na naše začudenje plavali galebi, race in celo labodi. Srečale smo tudi želve, ki rade zburajo smeti (smetnjaki). Pot smo nadaljevale na majhnem otočku s cerkvijo. Žal je bila zaprta in notranjosti si nismo mogle ogledati. Tako kot v Tamperah so tudi tu tlakovane ceste - vsaj v večini. Ko smo se vračale v stanovanje smo šle skozi park, ki so ga krasile luči v obliki jelenčkov. Oblb prihodu nazaj v center smo videle ledeno skulpturo štirinožnega petelina. Če bi to postavili v Ljubljano bi se najverjetneje stopila v parih dneh. Na postaji smo kupile karte in pohitele na vlak. Tokrat je namesto šestih vagonov imel kar dvanajst vagonov. Za dodatek smo dobile sedeže z mizicami a žal ne ob oknu.
Dan je bil super, žal pa mi je, da si nismo mogle ogledati še ene cerkve in hokejskega stafiona ter ledene dvorane. Jutri pa nazaj v šolo.
P.S. Imam težave z nalaganjem slik, ker blog pišem na telefonu.

ERASMUS+ France, Clermont Ferrand DAY 2

So I'm not sure how the consistency of the interesting things happening will keep up, because today was seriously awesome.
After we'd woken up because of Samo's furious screaming at random stuff and had breakfast, we called Nadia (our caretaker or second mom if you will (she's a real sweetiepie (probably the nicest person in France))) and she took us to the city centre where we met up with prof. Janež and we checked out the flea market and believe me when I say this, you could probably get the teddy bear that Napoleon used to have when he was a kid. It smelt of everything and it seemed dirty, Dragan felt at home. After that little trip, we went home and had lunch, had some problems with the way how life works in the kitchen.

Samo and Dragan went to take a nap... Again and so me and Miha decided to go check out a cool grafitti spot that was literally 30m away from where we live. Nadia told us that the mayor of the city supports young people and their means of expressing themselves so things like grafitti and other forms of art are really widespread in the city. We'll attach some pictures so you can see for yourselves. Then we told Nadia to take us to a famous grafitti spot she told us about, so we rushed home and woke up Samo and Dragan and when we got to the place it would blow anyone's mind.
I can't even call this grafitti but it's more like a fresque running along a tramway sistem for 1 kilometer and the best thing is, Nadia managed to give us the opportunity to meet the artist that made the 1km piece of art, so we're really excited for that.
Tomorrow we're going to the Lafayette school for the first time and meeting the students so that should be interesting.
Right now we're going to play poker and probably eat some water (we don't have anything else to eat so I'm just making it sound like we have food).
Ps. i really need to learn how to make outros to the blog, and as each day passes they're probably going to get even worse.
Bye?... let me check google how to make an outro for a blog.
Come back tomorrow to read what are the top 10 ways to put on a foundation... no that's not it..
I should stop.

Nedelja, 29. januar

Prelepi nedeljski pozdravi v Slovenijo! Ritem dneva – nedeljski. Vstale smo dokaj pozno, kot se za nedeljo spodobi. Počasi »pofruštkale«, spile prvo kavico dneva ter začele z načrtovanjem novih pustolovščin. Za jutri, kot smo že omenile, smo se dogovorile, da si ogledamo  Helsinke, nedeljo pa smo posvetile sproščanju ter nakupovanju po Tamperah. Najprej nas je pot zanesla v znan nakupovalni center Stockhman, kjer smo večino časa preživele ob občudovanju ličil. Odšle smo še v trgovino po hrano ter si ob vrnitvi domov takoj skuhale kosilo. Malo smo še poležale, sedaj pa smo tu! Z Vami, da vam lahko povzročamo skomine :) Ali veste, da je jutri že ponedeljek?! Kar pomeni, da nam na prečudovitem, božanskem severu ostane zgolj še nekaj dni. Čisto prehitro gre, kajne?

Na hitro pomislimo, da vam še nismo predstavile našega mesta. Joj, le kaj zamujate!

Naše začasno »domače mesto« leži na jugu Finske, od vseh nordijskih držav pa so ravno Tampere tiste, ki imajo od rečnih mest največ prebivalcev. Nahaja se med jezeroma imenovana Näsijärvi in ​​Pyhäjärvi, ki pa sta sedaj na žalost poledenela, svojo pravo veličino pa pokažeta šele spomladi, ko kraje zajamejo malo višje temperature. Kot je razvidno iz fotografij, gre za industrijsko mesto. V drugi polovici 19. stoletja so Tampere predstavljale gonilo industrializacije na Finskem. Še danes pa se iz tovarn vije gost, visok dim, pa vendar tudi to mestu doda neko čarobnost. V oči pa so nam padle tudi arhitekturne značilnosti, predvsem opečnate zgradbe, ki so prava paša za oči.

Na mestnem trgu stoji občinska zgradba, nasproti pa stoji še gledališče. Glavna cesta pa nas čez most Satakunnansilta  pripelje do ortodoksne cerkve, katero smo si ogledale v prvih dneh našega bivanja tukaj. Mesto ima več parkov, predvsem so čudoviti večerni sprehodi, saj je mesto okrašeno z lučkami skozi celo leto. Pa pomislimo še na zelo odprt in komunikativen odnos naših Fincev, pa nas res še prav nič ne vleče domov... 

Vaše Finke Julija, Neža in Ana 😃

                                

                                                                  Tampere iz stolpa

                                                                          mestna hiša 

industrijsko mesto 

 

cerkev 

finska jutra 

                                               

Finska snežinka 15

29. 1. 2017

Spet smo nazaj. Danes sem vstala šele ob 11-ih, groza. Sonca cel dan ni in ni bilo, samo oblaki in oblaki. Nedelja je dan za dodaten obisk Tamper. Najprej smo zamešale uro odhoda trole. Namesto nedelje smo gledale odhode za delovni teden (pon - pet) zato smo morale na postaji počakati malo dlje kot smo pričakovale. Na začetku smo mislile, da trola zamuja a, ko smo pogledale še enkrat, tokrat na pravo uro in dan, smo ugotovile, da smo se zmotile. Pot smo nadaljevale s trolo vse do Tamper. Tam smo si na hitro pogledale nekaj trgovin in se ločile. Jaz in Neža sva šle v Lidl - trgovino, ki jo na srečo poznamo že iz Slovenije. Nakupili sva nekaj nujno potrebnih stvari za nadaljni teden in počakali na Julijo in Ano. Ko smo se vračale smo morale malo pohiteti do trole saj nas je že čakala na postaji. Tako smo se vrnile nazaj in pojedle kosilo - makarone :).
Sledilo je še načrtovanje jutrišnjega odhoda v Helsinke in pisanje bloga.

ERASMUS+ France, Clermont-Ferrand

 Hello.
 Although I am late to the party, i'd like to introduce myself properly. My name is Samo Cajnar and i'm from Ljubljana. I will be staying in Clermont-Ferrand for three weeks, attending Lafayette High school, a film, attending a film festival and working with students that are working on a short film. Hopefully together we will have a successful collaboration and create a wonderful short film.

I cannot stress enough how excited I am about this oppurtunity, I have been interested in cinematography since I was a wee child. Later I discovered photography and fell in love with it too.

I am really eager to meet new people and broaden my cultural views. So far I've only heard good things about the French hospitality, hopefully the rumors are true!

ERASMUS+ France, Clermont Ferrand DAY 1

We're probably going to use this title on all of the blogs so it's a bit more organised.
We started this journey at around 5 in the morning in the centre of Ljubljana and of at the first security check up at the airport we were betting on who would be held for further security check and in the end we were all held for further checking except for Miha, but he was yelled at because it's illegal to film at the security check up.
We had a connecting flight from Paris to Clermont-Ferrand and of course there were so many complications I'm not even going to list them all.
When we arrived in Clermont Ferrand we we're met by our mentor Nadia, who is extremely nice. We went shopping and bought Ramen noodles (basically the only thing you need to survive). Then Dragan and Samo fell aslep but me and Miha went to the ciity centre and got lost countless times.
We also found a glass building with a jungle inside, we're definately going to check it out again... that is if we find it again.
*dramatic sound effects in the background* *fade out*

Hvala bogu za podaljšani vikend. V četrtek popoldan smo s profesorjem Juho dorekle načrte za naslednji teden. Delo bo potekalo malenkost drugače, saj dijake in profesorje čaka pomembna prireditev, vseeno pa ostanemo z istim razredom, kar nas zelo osrečuje.
Po pouku smo s sošolci obiskale zanimivo razstavo lučk. Vstopili smo v temno sobo, kjer so s projektorji prikazovali lučke, ki so simbolizirale naraščujočo populacijo Finske. Res zanimiv način prikazovanja nekega naravnega procesa.
Petokovo dopoldne smo namenile nakupovanju, kasneje pa smo pomagale pripraviti zabavo presenečenja za našega sošolca, ki je nedavno dopolnil 19 let. Zabava je bila odlična, saj smo imele priložnost spoznati veliko novih ljudi in stkati se več prijateljskih vezi.
Danes smo začele z načrtovanjem avanture v Helsinke, naša cimra Katja pa se je kar sama od sebe lotila čiščenja stanovanja.
Zvečer smo odšle še na kratek sprehod, s katerim večkrat zaključimo te kratke dneve na Finskem. Komaj čakamo nov teden, nove izkušnje in še več druženja, v glavi pa že donijo misli na vrnitev domov. Čas, prosimo ustavi se!
Pozdravčki iz severa! Ana, Julija in Neža :)

Finska snežinka 14

28. 1. 2017

Drugi vikend je tukaj, spala sem zelo dolgo kar do devetih in potem sem se lotila sobotnega pospravljanja našega stanovanja. Najprej sem se lotila kuhinje, tu sem pospravila celo korito in oprala vse pulte kar jih imamo. Ker imamo polno stvari, ki ležijo na njih sem hrano in začimbe od prejšnjih stanovalcev pospravila na eno polico višje, da sem lahko na spodnjo polico omare zložila naše stvari. Naš prt je bil zelo umazan, zato sem ga peljala v kopalnico na uro namakanja v vroči vodi v lijaku. Medtem ko se je močil in užival v kopanju sem zložila vsa oprana oblačila in jih dala po kupčkih. Potem sem posesala našo veliko/majhno kuhinjo :). Ko umakneš stole in mize postane res velika in prostorna a kaj, ko tako ne more ostati. Ker sem z atijem kar nekaj časa govorila se je imel prt namočiti. Ko sem ga vzela iz lijaka je bila voda, ki je ostala notri čisto rumena. Ker je bil prt tako zelo velik ga nisem mogla oprati v lijaku zato sem ga oprala kar pod tušem, kjer je bilo dovolj prostora. Nadaljevala sem s sesanjem hodnika in kuhanjem zasluženega kosila. Za kosilo je ostala še juha iz včerajšnje večerje, za dodatek pa sem naredila še makaronovo solato z ribami. Po kosilu sem šla ven in posnela nekaj fotografij kar s telefonom, ker sem fotoaparat pozabila vzeti. Ko sem prišla nazaj je sonce že počasi zahajalo tako, da sem imela čas napisati ta blog, vmes pa so ostale malo zadremale.
Načrta za jutri še nimamo zato ne vem kaj bo sledilo, upam pa, da gremo pogledat drsališča in hokejska igrišča, ker se počasi že topijo zaradi temperatur.