Finska snežinka 16

30. 1. 2017

Ponedeljek, dan za odhod v Helsinke. Zjutraj smo pozajtrkovale in se odpravile do železniške postaje, kjer smo presedle na vlak. Mislile smo, da bomo lahko kupile dijaške vozovnice vendar, ker nimamo finske dijaške izkaznice smo tako morale kupiti vozovnice za odrasle. Zdaj smo morale le še počakati na peronu, da pripelje naš vlak. Bil je točen kot švicarska ura in udoben prav tako. Po uri in pol vožnje po prekrasni pokrajini smo prispele v Helsinke. Prva nova stvar, ki je v Sloveniji ni - tamvaj. Drugo presenečenje je bil sneg. Najprej je prijazno padal, nato pa sta se mu pridružila še dež in veter, ki sta kasneje prevladala. Na hitro smo naredile ogled centra mesta in pomalicale ter pogledale na zemljevid. Ko je dež pojenjal smo se odpravile do trgovine s spominki. Mesto ima veliko zanimivih zgradb, ki se jih nismo mogle nagledati. Ena izmed njih je bila cerkev Helsinki (Kirkko Helsingissä tuomikirkkoseurakunta), ki je spominjala na katedralo. Do velike, bele z oboki okrašene cerkve so vodile strme marmorne stopnice. Pred njimi pa je stal ogromen spomenik. V cerkvi so igrale ogrombe orgle, na stenah so bili kipi M. Lutra, M. Acricola in P. Melanchthona. Prižgale smo par sveck in se odpravile naprej. Zavile smo proti marini in naletele na mestni muzej. Videle smo slike na steklu, potovale smo v preteklost bolj natančno v leto 1910. Videle smo vsakdanje stvari, ki so jih takrat uporabljali meščani. Od potovalbega kovčka, kolesa, starega mestnega jedra, oblek, slik, radosti otrok, takratnih stanovanj, "kafetarij", jukeboksov pa vse do drsališča, takratne postavitve mesta in takrafnega telefona (fin: puhelin). Šle smo v zeleno sobo in si vzele čas za oddih in slikanje. Nadaljna pot nas je zanesla do marine kjer so na naše začudenje plavali galebi, race in celo labodi. Srečale smo tudi želve, ki rade zburajo smeti (smetnjaki). Pot smo nadaljevale na majhnem otočku s cerkvijo. Žal je bila zaprta in notranjosti si nismo mogle ogledati. Tako kot v Tamperah so tudi tu tlakovane ceste - vsaj v večini. Ko smo se vračale v stanovanje smo šle skozi park, ki so ga krasile luči v obliki jelenčkov. Oblb prihodu nazaj v center smo videle ledeno skulpturo štirinožnega petelina. Če bi to postavili v Ljubljano bi se najverjetneje stopila v parih dneh. Na postaji smo kupile karte in pohitele na vlak. Tokrat je namesto šestih vagonov imel kar dvanajst vagonov. Za dodatek smo dobile sedeže z mizicami a žal ne ob oknu.
Dan je bil super, žal pa mi je, da si nismo mogle ogledati še ene cerkve in hokejskega stafiona ter ledene dvorane. Jutri pa nazaj v šolo.
P.S. Imam težave z nalaganjem slik, ker blog pišem na telefonu.