2. DAN: Finska - Tampere

Pozdravljeni predragi bralci! :D

                Prvi februarski dan se je začel z glasnimi račjimi kriki, ki jih je okoli devete ure za budilko pripravila Lana. Ker nam ni bilo potrebno vstati, saj imajo Finci ob ponedeljkih teorijo in smo zmenjeni, da se dobimo šele jutri, smo nekaj budilk kar prespale, dokler pa se niso vklopile tiste 'bolj ta resne' budilke (v našem primeru klavir in avtomobil :P ) – seveda še vedno iz Laninega telefona.

                Leno smo se odpravile proti kuhinji, kjer smo si pripravile mleko in kosmiče. Že pri zajtrku smo si splanirale kako bo potekal današnji dan in kaj vse bi rade videle.

                Nekaj čez enajsto smo se odpravile iz apartmaja, kjer smo na postaji počakale avtobus št. 13. Prvič smo tudi uporabile finske 'urbane', ki so nam jih že prej pripravili. Ali ste vedeli, da če na Finskem želiš, da ti voznik ustavi pri postaji moraš pomahati z njihovo kartico, tako da te vidi, da čakaš na bus? No, na to smo me bile že pripravljene, vendar smo vseeno v praksi potem videle, da Finci to res delajo.

                Avtobusi niso prav dosti drugačni. Namesto bele in zelene jih krasita modra in rumena barva, imajo malce drugačen pisk in malce več stop gumbov, vendar je proces vožnje enak. Kot zanimivost lahko tudi omenimo, da so Finci na avtobusih čisto tihi, tudi če se peljejo z prijatelji se ne pogovarjajo.

                Izstopile so na postaji Keskustori, kjer pa nas je presenetil veter in grozen mraz! Ne glede na to, smo se odločile, da si bomo mesto ogledale kot smo prej načrtovale. Najprej smo si ogledali tržnico, ki je bila tam blizu, potem pa smo se počasi odpravile proti vzhodu mesta, kjer smo prečkale most in si ogledale jezero in račke v katerem so plavale. (Race že drugič to jutro!)

                Nato smo se malce sprehajale po glavni ulici mesta in se večkrat ustavile, da smo si malce pogledale stvari naokoli ter da je Hana posnela time-lapse, ki smo ga objavili tudi v našem vlogu. Da smo se pogrele smo se ustavile v knjigarni in kasneje še v cerkvi. Preden smo se odločile, da gremo nazaj smo se še ustavile v Lidlu, kjer smo nakupile še nekaj hrane za tekoči dan.

                Ko smo prišle domov smo si pripravile juhico, da smo se malce pogrele. Lana si je potem vzela čas, da je pogledala en film, Hana je gledala serije, Petra pa poklicala bližnje. Čez čas so se spravile delati kosilo, ko pa so dokončale pa so morale zbuditi zaspano Urško, ki je prespala vso njihovo zabavo. Pretkane babnice so prižgale Modrijanovo Rožico in se odločile tako prebuditi spečega otroka. Za tolažbo je Lana takoj rekla, da je večerja razlog za tako lumparijo, da bujenje ni bilo ekstremno težko, saj smo bile že vse lačne.

                Po večerji smo se kot klasične medijske tehnice vse spravile na svojo elektroniko, kmalu za tem pa smo šle urejati tudi današnji vlog in napisati besedilo.

                Sedaj pa se izmenjujemo pod tušem in malce poslušamo glasbo, ter čakamo, da se video naloži, da lahko posodobimo naš blog. Upamo, da se imate tudi v Sloveniji vsaj pol tako lepo kot se imamo me, saj resnično uživamo!

P.s.: Vem, da Vas profesor ne zanima toliko o tem kaj smo jedle, vendar naši trebuščki menijo, da je potrebno tudi take bolj 'smotane stvari' vseeno podeliti z našimi bralci! :) Več o teoretičnem delu pa jutri, ko gremo prvič na Mediapolis!

Se slišimo!

Hana, Lana, Petra in Urška