MOI! 
In smo preživele še zadnji ponedeljek! Kot že veste, smo se odpravile v Helsinke. No, pa pojdimo…

Včeraj smo si zadale cilj, da bomo odšle spat dovolj zgodaj, tako da bomo zjutraj lažje vstale. To se seveda ni zgodilo. Prišlo je še celo do tega, da smo se ponoči zaradi vznemirjenja (no, mogoče tudi zaradi slabih ležišč) zbujale in nenamerno prebujale druga drugo. Ob sedmi uri je zazvonila prva budilka, ki pa smo jo preslišale, druga je bila že malo glasnejša, ko pa je zazvonila še tretjič, pa nas je pognala pokonci misel, da ne bo dovolj časa za urejanje. Na koncu pa ga je bilo več kot dovolj.

S trolo smo se odpravile do železniške postaje ter ob 9.02 z vlakom krenile proti finski prestolnici. V primerjavi z vlaki v Sloveniji tukaj ne poznajo zamud, potovanje je veliko bolj ugodno, za povrh pa še bolj udobno! Po uri in pol smo prispele v Helsinke, kjer nas je presenetil sneg. Nekaj časa smo »vetrile«, saj se je sneženje okrepilo, vse skupaj pa je poslabšal še močan veter. Vremenska napoved pa nam je še včeraj obetala kanček sonca, ki pa ga danes ni bilo moč videti. Kmalu se je vremensko stanje poboljšalo, tako da smo se zopet podale na ulice. Sprva smo se vrtele v krogu, orientacija ni naša vrlina. Po glavni cesti smo se povzpele na manjšo vzpetino, kjer leži Kongresni trg, pogled pa  preusmerja evangeličanska luteranska katedrala Tuomiokirkko, ki je bila končana leta 1852, zgrajena pa je po načrtih nemškega arhitekta Carla Engela. Očarala nas je notranjost, predvsem oltar in kor, tudi igranje orgel je dalo našemu obisku še dodaten pečat. Pot nas je vodila do morja, a nas je vmes zaneslo v mestni muzej, kjer smo preživele kar dober del dneva. Ogledale smo si razstavo Časovni stroj in tako spoznale zgodovino Helsinkov vse od začetka pa do danes. Kar naenkrat pa smo zaslišale neko znano govorico, se spogledale in vse napele ušesa, poglej no! V muzeju smo namreč srečale skupino slovenskih turistov. Nekako smo bile vse že dodobra utrujene od sprehajanja po muzeju, a nas je radovednost gnala naprej. Tako smo končno prišle do morja, se malo sprehodile ob obali in se zabavale z labodi. Čez most smo se odpravile na otoček do največje pravoslavne cerkve na severu, kakor tudi na zahodu evrazijskega kontinenta. Že po samih arhitekturnih značilnostih je moč sklepati, da gre za simbol ruskega vpliva. Ko smo se povzpele do vrat cerkve je sledilo razočaranje – cerkev je ravno ob ponedeljkih zaprta. Malo smo se še sprehodile po parku ter si privoščile kavico, saj se je vreme znova začelo slabšati. Da dan ni postal prenaporen, pa smo se odpravile malo po nakupih – za živce, vreme nam res ni bilo naklonjeno. Kmalu se je spet začelo mračiti, tako da smo se tudi me počasi odpravile proti domu. Na vlaku smo malo »zadremale«, prispele v Tampere ter hitro krenile domov, kjer smo se pogrele s toplo juhico. Sedaj smo tu, še vedno in še bolj očarane nad Finsko, še z večjimi načrti za vrnitev, žalostne odštevamo svoje zadnje dni tukaj.

Vaše Finke Julija, Neža in Ana :D

  

Postaja v Tamperah 

Glavni kolodvor v Helsinkih 

Mestno jedro 

Katedrala 

                                                                       Kongresni trg

razstava Časovni stroj 

                                                                         Helsinki - relief

Jukebox 

podpis 

Pravoslavna cerkev 

Pogled na katedralo iz otočka