XII. dan

Merħba!

Za nami je že dvanajsti dan življenja na prekrasnem otoku sredi Sredozemlja. Prvi dan prek polovice. Kar se je zelooo opazilo. V večini smo namreč imeli sindrom prvih dni, tako imenovan: avtobus.

Anja in Luka sta po prostem dnevu prva odšla od doma in doživela zanimiv delovni dan: "Sprva sva sicer zamudila avtobus; prvič začuda je pripeljal prehitro, kajti ravno smo se navadili na nekaj minutne zamude. A vseeno sva kmalu našla rešitev ter stopila na drugega. V službi pa sva nato dokončevala projekt izdelovanja tapetnih nalepk z motivi večjih evropskih mest, med katerimi sva izdelovala tudi Ljubljano. Poglejte, kako sva jo imetniško oblikovala, ter primerjajte z Amsterdamsko umetnino. Katera Vam je boljša?"

Maša in Ajda pa sta tokrat za razliko od njiju imeli popoldanski urnik.
Maša je imela zelo zanimivo izkušnjo s prevozom in lokacijo fotografiranja, svoj dan namreč opisuje tako: "Že dolgo se mi ni dogodilo kaj takega. Ko sem se ravno navadila na avtobus, ki me odpelje do mesta, kjer se ponavadi dobiva z mentorjem, se je danes vse obrnilo. Pa že tako nimam orientacije. Zato sem s pomočjo nekaj Maltežanov dobila navodila, da naj odidem sprva do glavnega mesta, nato pa prečkam morje s trajektom ter pridem do zaliva, kjer sva bila dogovorjena. Kar sem tudi naredila. Bil je zanimiv izlet. A kot da to ni bilo dovolj, se je nato na fotografiranju vse obrnilo. Fotografirala sem na eni najbolj prestižnih jaht na otoku; notranjost ter oprema pa sta me tako navdušili, da me je bilo kar malce strah, da ne bom česa uničila. Še lastniki, prijazni a zelooo premožni Angleži so se malce zbali za opremo. A samo skozi hec, kajti nato so dodali: Če se pa kaj pokvari, bomo pa na novo kupili. Ne skrbita. Ampak vse se je dobro končalo in menim, da sva njihovo jahto zares predstavila v najboljši luči. "
Ajda pa je po prostem dnevu zamenjala delovni prostor, ter doživela zanimivo izkušnjo. Pravi: "Moj popoldanski delovni dan se je začel s presenetljivo izkušnjo z avtobusa. Pripeljal je točno, peljal točno po urniku, tako kot je bilo napisano. Začuda. Prav zato sem bila v pisarnah podjetja malce prej ter lahko spoznavala svoje sodelavce, izven delovnega časa. Nato pa sem počakala mentorico, da sva odšli na moje današnje delovno mesto, poročni sejem, kjer sem se imela v vlogi fotografinje, noro dobro. Predstavitve, osebje, ponudbe ... Poglejte si v galeriji. Zagotovo lahko rečem: Poročila se bom! Želim si!"

Za razliko od otrok pa sta bila "mati" Dolores in "fotr" Nejc danes dela prosta. "Mati" je dopoldne doma pospravljala, medtem, ko je "fotr" z Ajdo odšel v glavno mesto, v Valletto, kjer sta uredila vozovnice za avtobus in se malce sprehodila po mestu, kjer je bilo zelooo vroče, kar lahko opazite po pripetih fotografijah.

Nato sta starša za celotno družino skuhala odličnooo kosilo, po kosilu pa doživela posebno izkušnjo, ki jo opisujeta:"Namenila sva se v Lidl, na drugi lokaciji kot ponavadi. Usedla se na avtobus, se pogovarala, nato pa ob zavijanju avtobusa v ovinke zaslišiva neke čudne glasove. Ponavljali so se. Pogovarjala sva se naprej. Sledilo je pospeševanje, ki ga ponavadi vidiš le v filmih, spomnilo naju je na Fast and Forious. Na avtobusu je bila popolna tišina. Nato je sledilo prepevanje, globoki zvoki voznika, kot da bi animiral risanko Minions: Minions, banana banana banana. Pahnila sva samo v smeh. A to se je nadaljevalo, ponavljalo. Celotno uro, ki sva jo namenila vožnji s tem avtobusom. Za konec pa sva popolnoma nasmejana stopila do voznika ter mu dejala da greva po nakupih, da greva kupit banane, odvrnil pa nama je: Banana, banana, banana ... Zopet je sledil samo smeh. Nato pa nakup v Lidlu. "Oborožena" z vrečkami, sva po poti nazaj, na avtobusu kar pogrešala voznika, ki naju je peljal v prvotni smeri."

Kot lahko opazite, je za nami zopet zanimiv dan, jutri pa že petek. Hm, kakšna dogodivščina pa bo to?

Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores