XIV. dan

Merħba!

Za nami je že štirinajsti dan preživetja na Malti. Sobota. Za večino od nas ne delovni dan. In prav zato smo ga želeli čim bolj izkoristiti. No, ja. Posledice delovnega tedna so se poznale ...

"Fotr" Nejc je po večdnevnem počitku končno odšel na delovno mesto, na službeno opravljanje. Vtisi dneva so zelo zanimivi, pravi: "Danes sem imel prvič opravka z otroci, ter pripravo zabav za njih, ki jih prirejajo v tej vasi; Popajevi (Popeye Village). Moral sem po fotografirati hrano, pijačo, prostor, kar si lahko pogledate tudi v pripetih fotografijah; jutri pa sledi sama zabava. In polno otrok; kaj jih nimam dovolj že doma? ( :) )

Ko pa sem zapuščal delovno mesto se mi je dogodila posebna izkušnja. Nasproti mi je prišla gruča ljudi. Veselih, nasmejanih, zadovoljnih, z dobrim izkupičkom. Poglejte na fotografiji, o kom oz. o čem govorim."

Tudi Maša je danes imela delovni dan. Celodnevno fotografiranje. "Poroka, ženin, nevesta, gosti. No ja, nora izkušnja, ampak naporna, da te "kap". Sploh zaradi menjanja lokacij, fotografiranja skozi celoten dan. In skoraj celotno noč. Je pa vsaj noro dobra in pedvsem nova izkušnja. Fizično in psihično zahtevna."

Vsi ostali: Ajda, Anja, Lka in "mati" Dolores pa smo bili dela prosti. Bilo je napovedano slabo vreme, zato včeraj nismo ravno planirali nekega večjega izleta; pa še vsi nismo bili doma. Zato smo zjutraj malce dlje poležavali in šele nato skovali manjši načrt kam bi se odpravili.

Zgodaj popoldne pa smo Ajda, Anja in "mati" vendarle odšle. In preživele zelooo zanimiv preostanek dneva: "Odšle smo na severni del otoka, z namenom daljšega sprehoda ob obali. Ter z namenom, da se je "mati" kopala. A vse se je najprej začelo s sindromom, mogoče celo že kronično boleznijo, imenovano: avtobus. Zopet je zamujal. Oziroma ga sploh ni bilo. Ampak dobro; ko se je končno prikazal, so se naši načrti o današnjem dnevu začeli izpolnjevati. Dobesedno.
Šle smo do peščene plaže (z mivko), ter ob valovih sproščale misli. No ja, "mati" se je kot najbolj drzna, sproščala v morju. No mogoče ubistvu celo rehabilitirala. Nato smo se sprehajale, ter izven načrta opazile nek muzej, ki je bil zaprt. A smo vsaj imele odličen pogled na morje. Skozi fotografije si malce predstavljajte, kako smo se imele."

Jutri pa je že nedelja, in naši načrti, ki smo jih kovali po tem ko smo se vsi vrnili v stanovanje, so kar obetavni. Pa še dobro dodatno družbo bomo imeli. Upamo, da se bo vse izteklo, kot smo se dogovorili. Vam povemo jutri.

Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores