Za nami je dvaindvajseti dan. Zadnji dan. Zadnji dan javljanja naše velike družine. Dan potovanja. Dan stresa. Ter seveda dan obujanja spominov. Ugotovili smo, da je vse minilo, kot bi mignil. Prehitro.
In že zgodaj zjutraj smo se morali otroci spopasti z družinskim sestankom: ""Mati" Dolores in "fotr" Nejc sta nam (Ajdi, Anji, Luku, Maši) ob prisotnosti "stare mam" Ive sporočila, da se njihovo skupno življenje za nekaj časa zaključuje. Bomo še kdaj živeli skupaj?"
Nato pa se je dan nadaljeval ... Sprva smo dokončali pospravljalno akcijo stanovanja oziroma apartmaja, kajti zdelo se nam je preveč nesramno, če bi le-to pustili v stanju, kot smo ga prejeli. Nato pa smo si zopet privoščili pojedine, malce manj obilne kot včeraj, a v takšni meri, da smo hrano pojedli v večini, v samem stanovanju smo pustili le osnovne potrebščine (sol, sladkor, cet, pralni prašek ..), kajti le to ni bilo mogoče porabiti v tem primeru.
Po tej akciji ter pojedini pa nas je prej kot dogovorjeno pred vhodom počakal prvi prevoz; prevoz do letališča, kjer smo na let čakali prek dve uri. A bolje priti prej, kot zamuditi na let. Pa saj smo se vendarle kar veselili oditi domov. V tem času pa smo še na kratko preleteli vtise oziroma posebnosti Malte, kaj bomo pogrešali, česa se bomo stežka nazaj privadili. Največja težava bo seveda službo nazaj zamenjati za šolo in šolske obveznosti. A kaj, to je treba.
Tik pred letom, pa smo naredili tudi fotografijo "družinskega navdušenja"; se Vam zdi tako?
Let pa je nato potekal mirno, po načrtih. Smeh, zabava, spanje, ogled sončnega zahoda, pa so nam krajšali čas kar nekaj kilometrov nad tlemi. Vtise si poglejte v fotografijah.
Izven načrtov ali tako rečeno nenačrtovana stvar danes je bil le zadnji prevoz, prevoz do doma, ki je po prvih napovedih zamujal prek ene ure. A se je naše druženje na avtobusu z dijaki s Krškega, ki so bili na enakem projektu, enako obdobje, malce podaljšalo in smo se lahko malce bolj spoznali.
Za konec našega javljanja ter našega "druženja" pa Vam predajamo strnjene vtise Malteškega življenja skozi kratek video. Vam česa nismo omenili? Mislimo da ne ... Le-to lahko še dodamo: "Nora družina, nori spomini, noro doživetje. Kdaj ponovimo?"
Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Iva, Luka, Maša, Nejc in Dolores
Ni komentarjev:
Objavite komentar