sobota, 31. oktober 2015

VII. dan

Merħba!

Za nami je že sedmi dan. Sobota. Se pravi dan, ko je že na "daleč" jasno, da se nobenemu pravzaprav nič ne da. No, ja, recimo.

"Fotr" je sicer kot izjema naše družine moral službo, zato smo otroci z "materjo" ostali sami doma.
Naše načrte o prijetnem sobotnem izletu pa je žal uničil dež oz. nevihte, ki so si sledile ena za drugo. Zato smo iskali rešitev, kako bi vseeno izkoristili prosti dan. In do nje smo prišli šele zgodaj popoldne.
Odločili smo se, da bi po kosilu odšli v glavno mesto, v Valletto, ponovno na ogled mesta, ki nas je že prvič navdušil. In zares smo odšli. Zopet nas je mesto popolnoma navdušilo, odšli smo na ogled muzeja, cerkve ter trga v središču mesta.
Ko pa smo se vračali, smo srečali številne maske za noč čarovnic. In prav zato smo se hitro odločili, da bi se našemili tudi mi. Našli smo trgovino, kjer so prodajali preproste maskirne barve (za obraz), nakupili smo sladkarije, za zaseben ter poseben večer.

Ko smo se vračali iz Vallette, smo se odločili, da presenetimo "fotra" Nejca. Odšli smo do Popajeve vasi (Popeye Village), ki je ubistvu že zaključeval delovni dan. "Za mano je zelo zanimiv dan, vas je bila polna turistov. Kar je ubistvu povzročilo, da sva se z mentorjem kar nekajkrat porazgubila, ter sva skozi "labirint" ljudi iskala drug drugega. sicer sem poleg turistov ponovno fotografiral tudi ličenje za noč čarovnic, nekaterih mask pa sem se zopet kar ustrašil" o vtisih službenega dne pravi Nejc. Poglejte si tudi nekaj utrinkov.


Počakali smo "fotra" da opravi z delom, nato pa skupaj odšli domov, se naličili ter sedli pred velik televizijski ekran, užgali film po skupnem okusu ter na mizo. V priloženi fotografiji lahko opazite, da uživamo.


Danes smo bolj skromnih besed, kajti tu ni delovnega dne.

Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores

petek, 30. oktober 2015

VI. dan

Merħba!

Za nami je šesti dan. V večini zadnji delovni dan naše šestčlanske družine. Dan, ki je deloval na dejstvu tega, da sta bila oba starša v službi. Torej, običajen dan. A samo v službi. Popoldne se nam je že poznalo, da je tu petek.

Ajda je imela privilegij, da je danes svoj delavnik malce skrajšala. Pravi: "Danes je moj delovni dan potekal malce bolj razgibano kot prejšnje dni, kar mi je bilo lažje. Oblikovala sem predstavitev za jutrišnje zastopanje podjetja na sejmu mladih, oblikovala manjše letake ... Nato pa sva z mentorico skupaj odšli v isto smer. In ker je bilo dva dni premora težav s poglavjem: avtobusi preveč, se mi je zgodilo, da tokrat kljub stiskanju gumba STOP, voznik ni želel ustaviti na moji postaji. Še dobro, da so sopotniki to opazili in povzdignili glas, da je na koncu voznik moral ustaviti. Očitno vseeno ne držijo prav vse moje včerajšnje trditve."

V nasprotju z Ajdo, je bil naši Maši privilegij podaljšanega vikenda izvzet. Mentor jo je namreč poprosil za pomoč, ki pa jo je nesebično sprejela. Po nepričakovanem delavniku pa pravi: "Po poročno fotografiranje je najbolj posladkana stvar za fotografiranje. Sveža potrditev ljubezni, zabava, crkljanje, poljubljanje; fotografiranje pa je za piko na i potekalo še na plaži. Vse to ustvari posebno, neverjetno vzdušje, ki ga pusti tudi na fotografu. In tudi na meni ga je, a posel je posel. In posebna nova izkušnja."

In kot smo omenili že prej, sta bila danes hkrati v službi tudi "mati" in "fotr".
"Mati" Dolores je po dvodnevnem dopustu ponovno opravila delovni dan. Dolg in težek delovni dan. A zanimiv. Pravi namreč: "Dopoldanska snemanja oz. intervjuji po različnih podjetjih, univerzah, šolah, so minila, kot za šalo. A še vseeno sem se potrudila, da Vam pokažem, kako je to, ko tu teče akcija. Z mentorico sva se namreč pri snemanju tako hitro "zaštekali" in ujeli, da ni imela niti občutka, da prvič delava skupaj. Med vožnjo od posamezne lokacije do naslednje pa mi je zavzeto predstavljala Malto, mi govorila o običajih, tradicionalni hrani. Potrdila mi je, že večdnevna ugibanja celotne "družine"; da je tradicija, da se kava pije v steklenih prozornih kozarcih, da so namesto pekarn, tu pastizzerie, ter da je pastizzi tradicionalen za jutranji zajtrk; hkrati pa me je v povezavi z njim obvestila tudi, da ima precej holesterola, zato ga moraš jesti v ne prevelikih količinah. Poleg snemanja, ki me je zares sproščalo, sem spoznala številne ljudi, ki so povezani s Slovenijo, eden mi je dejal celo "dobro jutro" v pravilnem slovenskem jeziku. Tudi tu je očitno pridih Slovenije."


"Fotr" Nejc pa je enako kot mati, opravil svoj drug delovni dan. Zopet je domov prišel popolnoma navdušen, nad delom, ki ga počne: "Sprva sem fotografiral na enak način kot včeraj - kot turist. Spoznal sem kar nekaj Slovencev, ki so mi polepšali bivanje, kajti njihove besede so bile spodbudne v vseh pomenih te besede. Kasneje pa je sledilo pripravljanje (ličenje) obrazov za maske za noč čarovnic. Bilo je noro. Ti izrazi, te oblike, ti prizori iz grozljivk. Tudi mene so na trenutke kar malce zmedli. Poglejte si utrinke v nadaljevanju ter presodite sami, kakšen vtis vam dajo."


Anja in Luka pa sta imela prost dan. Odpravila sta se v prostore agencije Paragon Europe, kjer sta za nekatere (ne vse) prevzela kartice za avtobus, za kar smo jim vsi hvaležni ( :) ).

A samota ter ne nadzor v apartmaju se je poznal. Poznalo se je, da doma ni bilo niti "matere" niti "fotra". Razmetana posoda, smeti vsenaokrog. No ja, seveda starši hitro opazijo, kaj se spremeni.

Ko smo se s služb vrnili delavci, je sledil ženski sprehod skozi delček otoka. Ajda, Anja ter "mati", pa dogodivščino opisujejo takole:" Sprva smo odšle do morja, malce zabredle, nato pa iskale rešitev kako priti po drugi poti do vse bolj znane veleblagovnice "Lidl". In uspelo nam je, a ne samostojno. Srečale smo namreč izgubljene Štajerke, ki pa so iskale neko drugo pot skozi otok. Po nekaj minutnem pogovoru ter smehu ter bolj manj resnih nasvetih z obeh strani (ker nihče ni vedel, kaj točno ima v milih, kje v labirintu točno se nahaja), smo zaslišale samo: "A ste se zguble?". Vse smo pahnile v smeh, ki pa ni popustil kar nekaj minut. Mladenič, ki na otoku živi že kar nekaj let, nam je pomagal ter vsaki skupini posebej obrazložil kam ter kako. Koliko Slovencev na kupu, to je neverjetno!
In že sama pot do Lidla, po neskončnem klancu, je pomenila zaslužen nakup hrane. In to smo tudi opravile. A kaj, ko smo si z nakupom zaslužile tudi uro čakanja avtobusa. Zaslužile? Želele smo si podreti rekord, da ne boste narobe razumeli. In prav med čakanjem je nastala pripeta fotografija."


Sedaj pa že kujemo načrte, kam jutri, brez "fotra" odpotujemo na kratek izlet po otoku.

Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores

četrtek, 29. oktober 2015

V. dan

Merħba!

Za nami je peti dan prebivanja na Malti. Tretji delovni dan. Dan, ko v ospredju vseh ni bila vožnja avtobusov. A smo se z njimi še vseeno zvečer ukvarjali največ časa.

Ajda, si je prav zaradi točnosti prevoza (avtobusa), popestrila službeni dan. Ugotovila je namreč modre trditve o tukajšnjih prevozih: "Dejstva o Maltežanih in avtobusih pripovedujejo: da se potniki med vožnjo zelo radi presedajo; da voznik avtobusa ne ustavi na postaji če ne dvigneš roke, da za izstop na postaji, pritisnejo gumb stop (ki ima veljaven namen) in vstanejo oz. se približajo vratom zadnji trenutek; da pri vstopu mlajši vedno spustijo naprej starejšo osebo; ker včasih izstopijo tudi pri sprednjih vratih, če kdo vstopa,vedno počaka da najprej vsi izstopijo, prav tako pri sedežih mlajši vedno odstopi sedež starejšemu; vozni redi so ubistvu neuporabni, kajti zamude avtobusov so kar stalnica. To sem ugotavljala na vseh avtobusih do sedaj, na vseh se je ponovilo. Torej vse to, zagotovo drži. V službi pa sem kontrolirala grafični izdelek, ki sem ga izdelovala prvi ter drugi dan, ter ugotovila, da je skozi faze tiska šel brez napak. Kar me je noro razveselilo."

Naš "fotr" Nejc pa je imel za sabo prvi delovni dan. Po precej telefonskih klicih in mailih mu je končno uspelo dobiti drugo podjetje in s tem tudi delo ker s prvotnim delodajalcem ni bilo nič. Izkušnja dneva, skozi Nejčeve besede, pa pravi: "Mislim, da sem s prevozom na drugo stran otoka imel kar srečo, saj smo imwli samo 35 minut zamude. A ker sem do delovnega mesta prišel uro in pol prezgodaj sem si najprej ogledal bližnje plaže in se zatem peš odpravil do 20min oddaljene Popajeve vasi (Popeye Village)-znane turistične točke na malti. O tej prelepi lokaciji vam pričata tudi priloženi fotografiji. Ko sem prispel mentorja še ni bilo; a sem se zapletel v pogovor s prijazno gospo, ki prodaja karte na vhodu in izvedel da je Avstralka ter da je bila to poletje v Sloveniji na počitnicah in je nad našo državico navdušena ( :) ). Po prihodu mentorja pa sem se takoj lotil dela. Pomešal sem se med turiste in fotografiral dogajanje v Popajevi vasi, saj se v času noči čarovnic tu veliko dogaja. Zatem sem slike še uredil in jih oddal mentorju. Za konec moram dodati, da je delovno mesto je res super, saj je delo razgibano in zanimivo; vidiš in slišiš marsikaj. Tudi z mentorjem se odlično razumeva in moje delo mu je všeč tako, da sva oba zadovoljna.«


"Mati" Dolores in naša Maša pa sta imeli malce bolj sproščen dan. Pripravili sta nam odličnooo kosilo in nam z njim dobro razvajali brbončice, kar dokazuje pripeta fotografija. Zvečer sta nas tudi podprli in popeljali na večerni sprehod malce okrog apartmaja. "Izkoristili sva ta prost dan, ne veva, kako bo z njimi v prihodnosti" sta si bili enotni.


Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores

sreda, 28. oktober 2015

IV. dan

Merħba!

Za nami je že četrti dan. Drugi delovni dan. In zopet dan imenovan: avtobus. Čeprav sta "mati" (Dolores) in "fotr" (Nejc) z "otroci" (Ajdo, Anjo, Lukom, Mašo) včeraj zvečer ponovno analizirala pot do delovnega mesta se je zapletlo. In kljub jutranjim navodilom, ter spremstvu do postaj, z vsakim posebej, otroci, kot je že dokazano, tavajo po svoje.

Anja in Luka sta doživela pravo filmsko akcijo. Pravita: "Čeprav je bil sprva najina napaka, da sva odšla z avtobusa eno postajo prezgodaj, sva želela najti hitro rešitev, prečkala cesto in iskala postajo vzporedno izhodni, kot je ponavadi pokazano v filmih. A to je bila napačna odločitev. In za kazen naju je doletel svež tuš avtobusa, ki je peljal čez lužo (zvečer je namreč deževalo). Nato sva našla postajo, počakala na avtobus, a kot da prejšnje dejanje ni bilo dovolj, smo se ob nepoznavanju malteškega terena s strani voznika avtobusa v krogih vozili okrog rondoja glavne bolnišnice, dokler do njega ni pristopil eden od potnikov in mu povedal, v kateri izvoz vozi ta številka avtobusa. Za konec jutranje vožnje pa je v avtobusu začela puščati klima. A še vseeno sva bila v službi točna. Izdelovala sva nalepke za restavracijo, že po fotografijah, ki sva jih prejela, pa sva si zaželela to restavracijo tudi obiskati. A ne danes. Danes sva imela po opravljenem delovniku namreč ponovno incident z avtobusi. Z avtobusa sva odšla na napačni postaji okrog največje bolnišnice, kajti tu ustavlja nešteto avtobusov. Ampak ker sva menila, da bova skozi samo bolnišnico prej prišla do prave postaje, se je najina pot domov še bolj zavlekla. Urejenost bolnišnice naju je navdušila, kar opazite tudi po priloženih fotografijah. A domov sva vseeno prišla. Polna novih izkušenj!"


Malce drugačno zgodbo je imela naša Maša. Kljub temu, da je edina spremenila lokacijo s prvega dne, ter da sta jo skoraj do službe pospremila "starša", je zabredla. Vtise dneva je na kratko takole strnila: "Trdila sem, da poznam pot, da sem si jo bolje ogledala kot "mati", ki je imela vse naštudirano, zato sem zgrešila postajo, tako, da sem pravilno pot do službe iskala še naslednjo uro. Še dobro, da smo spet od doma odšli toliko prej. In na delovnem mestu, danes v studiu, sem fotografirala, postavljala luči. Moram dodati, da sem prvič opravljala photoshooting v studiu, a imela sem odličen model. Kljub poznem prihodu domov, polna energije pričakujem jutrišnji dan!"

Le Ajda danes ni poznala sindroma z avtobusi. Zato je za njo zelo poseben dan, pravi namreč: "Do delovnega mesta sem prišla uro prezgodaj, tako da sem si lahko ogledala delovno okolje. Ker sem bila sama sem kar nekajkrat pomislila na domače, zato sem se odpravila do bližnje pošte ter s pozanimala o poštnih znamkah za poštne kartice, ki jih imam namen posredovati bližnjim. Sproščena sem se nato odpravila do pisarne, ter dokončala izdelek. Ob misli, da je končan, sem dobila nasprotno privolitev mentorice. In zato sem sredin delavnik podaljšala do 17h (namesto do 13h). A sem se zopet vsaj nekaj novega naučila!"

"Mati" in "fotr" pa sta imela, kot že prej povedano, veliko dela, z velikimi "otroci", kljub temu, da sta imela v načrtu kratki "počitek". Njun plan današnjega dne je bil ubistvu samo en manjši nakup v nam še "neznani" trgovini Lidl. Manjši.


A vseeno sta nas razvajala, tako da sta nam pripravila kosilo, ker pa smo si zaslužili ( :) ), pa sta nam za večerjo pripravila palačinke. "Mmmmmm, kako so bile dobre", smo si bili enotni vsi.

Nejcu pa so zvečer končno sporočili informacije o delodajalcu ter lokaciji in zato jutri odhaja na prvi delovni dan. (Želimo mu vso srečo - z avtobusi!)


Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores

torek, 27. oktober 2015

III. dan

Merħba!

Za nami je že prvi dan službe. Prvi samostojni dan po odhodu profesorice. In to se je več kot očitno poznalo že pri organizaciji prevoza. Vsak je moral v svojo smer, vsak na svoj avtobus. A kljub temu, da smo včeraj zvečer preštudirali kaj, kam in kako, smo se zmedli. Nekateri smo se vozili v napačno smer, drugim avtobus sploh ni ustavljal, in so hodili peš ali kombinirali druge avtobuse; spet tretjim se je pripetila prometna nesreča. Ampak vseeno smo to dobro rešili, kajti, kot je bilo dogovorjeno s profesorico Guštin smo od doma, ne glede na kateri konec Malte, odšli vsaj dve uri pred pričetkom službe. In tja prispeli točno.

Torej dan je potekal službeno.

Ajda, ki je šla prva iz stanovanja in zadnja prišla nazaj, pravi: "Čeprav mi zjutraj, kljub mahanju avtobus ni ustavil na postaji sem se znašla in po drugi poti prišla do delovnega mesta. In to je bila plesna šola. Izdelovati sem morala oglasni pano za samo podjetje, kar je bila zanimiva izkušnja. Čeprav sem hkrati morala podučiti mentorico, ki o programih, za oblikovanje ve bolj malo."

Malce bolj zadovoljna je iz službe prišla Dolores, ki pravi: "Zjutraj sem od doma odšla vsaj deset minut pred prihodom avtobusa, katerega postaja je štiri minute hoje stran od stanovanja. Avobus sem čakala prek ene ure, a bila prepričana, da ima zamudo. Ko pa se je vendarle pojavil, sem nakazala da ustavi, šofer mi je pomahal in peljal mimo. Tako sem morala peš do same produkcijske hiše. Bila sem točna. A v podjetju ni bilo nikogar. Šla sem do najbližje odprte kavarne, kjer so mi posodili telefon. Mentorica mi je prek tega klica sporočila, da bo zamudila kakšno uro. Kakšno. Čakala sem prek dve uri. Nato pa se je začel pogovor. Ugotovili sva, da imam snemanje šele v petek, zato sem danes urejala neke posnetke, snemala igranje video igric, se spoznavala z opremo. Bilo je vredno počakati."

Luka in Anja pa sta brez slabih besed dolgo časa opisovala delovni dan. Kot team se več kot odlično znajdeta. Skupaj delata v podjetju za oglaševanje. Njuni vtisi pa so: "Na praksi sva se imela zelo dobro. Jutranja nesreča avtobusa naju pri opravljanju dela ni zmedla. Najina prva naloga je bila načrtovanje logotipa za oboževalce nogometnega kluba Chelsea na Malti, zraven nama je pa šef tudi svetoval, kje so najboljše turistične destinacije na otoku. Naslednje dni je za naju v načrtu še nekaj drugih dizajnov, nato pa naj bi spremljala postopek tiskanja in lepljenja billboard (jambo) plakatov. Delovno okolje je sproščeno, blizu imava prijeten bistro, popoln za čas malice. Mentor je tudi zelooo prijazen. Navdušena sva!"

Naša Maša pa je z besedami: "Zadela sem na lotu!" dokazala, da je najbolj zadovoljna z delovnim mestom. Je fotografinja, kar vključuje dejstvo, da je njeno delovno mesto zelo razgibano. Kar je dokazal tudi njen delovni dan, pravi namreč: "Čeprav so tu obrnjene strani za vožnjo po cesti, sem mislila, da me to ne bo zmedlo. A me je. Zjutraj sem se kar nekaj postaj peljala v napačno smer, nato iskala postajo na nasprotni strani ceste, na koncu pa vendarle prišla pravočasno na svoje delovno mesto. Težka torba, zmeda z avtobusi, to je bil šele začetek. Sledilo je fotografiranje konference o statistikah izobraževanja odraslih na otoku, nato pa sva se z mentorjem vrnila v studio, kjer sva fotogafije uredila. Seveda pa naju jutri čaka še en naporen dan, zato sem morala nekatere stvari pripraviti že danes. Komaj čakam jutrišnji dan!"

Iz vsega tega pa lahko izvzamemo "fotra", Nejca. On se je namreč trudil stvari opravljati od doma, kajti še vedno ni izvedel točnih informacij s strani delodajalca, kdaj, kam in kako. Vsaj stanovanje je spet malce bolj pospravljeno ;) In tudi po fotografirano. Poglejte si torej, kje živimo, kje se sproščamo in kje jemo. :)


Torej za nami je več kot očitno nepozaben dan. Za vsemi.

Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores

ponedeljek, 26. oktober 2015

II. Dan

Merħba!

Končuje se drugi dan našega prežiovetja na Malti. Danes smo skoraj cel dan hodili naokoli, vse od našega apartmaja v Madlieni do pisarne naših gostiteljev Paragon Europe in nato tudi v glavno mesto Malte - Valletta.

Vstali smo zgodaj zjutraj okoli 6. ure in se začeli pripravljati na odhod. Imeli smo sestanek pri Paragon Europe ob 9ih, ampak glede na to da so avtobusi na Malti samo približno vsake pol ure in da so znani po zamujanju nam je bilo svetovano naj gremo od apartmaja že ob sedmih. Izkazalo se je, da je bil zgodnji odhod dobra odločitev, saj smo za vožnjo kar dolgo porabili, nato pa smo poiskali še pot do pisarne - ampak smo se hitro znašli in prišli na destinacijo predčasno. Na Malti je trenutno še poletje, zato smo si vzeli še čas za osvežilno pijačo pred sestankom.

Na sestanku so nam bile razložene stvari, ki jih bomo morali vedeti v svojem času na Malti v zvezi z našimi praksami, prebivališčem, prevozu, itd. Po sestanku smo šli v Valletto uredit situacijo glede naših avtobusnih mesečnih kart, ki je zaradi novega sistema čista zmeda, ampak se bomo nekako že znašli - za enkrat smo vzeli tedensko karto. Naslednje smo si še malo bolje ogledali Valletto in šli na kosilo. Pizza je bila v redu, čeprav postrežba morda ni bila takšna kot smo je navajeni doma, saj je med drugim natakar ves čas veselo prepeval in odganjal golobe.

Za konec smo se še nekateri odločili, da gremo v nakup po osnovne potrebščine v neko neznano malteško trgovino "Lidl" (očitno nek tuj supermarket). Lidl. Verjetno se sliši popolnoma nezanimivo, a je bila tudi to prava dogodivščina. Do tja smo najprej dolgo tavali, saj nismo poznali točne lokacije, potem zbrali celo goro izdelkov, za konec pa se še morali znajti glede poti nazaj do apartmaja. Skakali smo od postaje do postaje, od tujcev do domačinov; dokler nismo končno našli priročne poti nazaj.

Za konec smo kljub utrujenosti še pospravili apartma, v bistvu, popravili katastrofalno situacijo kuhinje; za pridnost nas je na koncu profesorica Guštin še nagradila s sladoledom. Njami!





Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Mojca, Nejc in Dolores

nedelja, 25. oktober 2015

I. dan

Merħba!

Za nami je prvi dan; ubistvu potovalni dan, ki smo ga z navdušenjem pričakovali že kar nekaj časa.
Sprva smo se s kombijem Go Opti skozi največjo prometno gnečo peljali do Beneškega letališča Treviso, tam pa smo po dve urnem čakanju končno dočakali naš let FR 3874. Po vseh letalskih obveznostih smo z velikim navdušenjem stekli do letala (kar dokazuje tudi pripeta fotografija).



Po pristanku na mednarodnem letališču na Malti nas je šokiralo dejstvo: tu je še vedno poletje!
Na otok so nas sprejeli tudi z ognjemetom, česar nismo pričakovali niti v največjih sanjah.


Sedaj se še nameščamo v apartma, ter kujemo načrte za jutrišnji dan.

Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Mojca, Nejc in Dolores

četrtek, 22. oktober 2015

Maša Balon

Hej hoj :)


Moje ime je Maša Balon in obiskujem 3. letnik SMGŠ.
V trenutku ko sem izvedela za prakso v tujini sem se "morala" prijaviti, ker je res odlična priložnost za nove izkušnje. Ko sem bila sprejeta v skupino za Malto pa sem bila še bolj navdušena nad idejo toplejšega podnebja :P Super se mi zdi, da bom lahko fotografirala za neko podjetje saj se s fotografijo že kar nekaj let ukvarjam in se še kar nekaj bom. Upam na čim več novih izkušenj, dogodivščin in dobrih fotografij.

Še malo pa se slišimo iz Malte! :)



LP



Maša 

četrtek, 15. oktober 2015

Dolores Kirhmajer

Živjo!

Moje ime je Dolores Kirhmajer. Sem dijakinja Srednje medijske in grafične šole Ljubljana. Zanimajo me predvsem film, televizija, ter fotografija; v glavnem pa novinarstvo. Imam že kar nekaj izkušenj z omenjenim: tako s snemanjem kot z ustvarjanjem na splošno. A to bo posebna izkušnja. Grem namreč na Malto, otok sredi Sredozemskega morja, kjer se bom ponovno morala znajti bolj kot ne: sama. Ta otok mi bo poleg opravljanja delovne prakse kot asistentka kamere v izkušenem podjetju ter novih izkušenj, pomagal tudi bolj razviti angleški jezik. Komaj čakam.

Komaj čakam, da odpotujemo!

Torej .. Naše letošnje popotovanje dijakov Srednje medijske in grafične šole Ljubljana na Malto (Ajde, Anje, Luke, Maše, Nejca ter mene) spremljajte v naslednjih objavah tu, na Blogu.

Lep pozdrav ;)
Dolores

nedelja, 11. oktober 2015

Luka Moravac

Zdravo,

sem Luka Moravac, dijak 3. letnika na SMGŠ. Zelo rad ustvarjam in se veselim možnosti, da lahko pokažem svoje strokovne sposobnosti tudi v tujini in razširim svoje znanje. Rad delam v Photoshopu, Ilustratorju, Flashu in načtrujem najboljše barvne kombinacije/sporočila/oblikovanje za željen cilj izdelka - s tem imam tudi že nekaj izkušenj, saj občasno delam pri spletno oglaševalni agenciji, kjer sem se veliko naučil! Zdi se mi, da sem na prakso na Malti pripravljen - še posebej zato, ker smo zadnje par tednov imeli veliko priprave na potovanje, kjer nam je bilo razloženo vse od tega kaj naj vzamemo s seboj v tujino, do tega kaj lahko pričakujemo od različne kulture in obnašanja. Odpravljamo se čez 2 tedna, pred tem pa ima moj razred še prakso tu doma in bom delal pri svoji agenciji, se morda še kaj pozanimal pri svojih sodelavcih glede njihovih izkušenj in kaj bi mi morda svetovali, če je imel kdo podobno izkušnjo :).

Naslednjič vam pišem iz Malte, se vidimo takrat.

LP,
Luka

Nejc Suhadolnik

Ojla,
sem Nejc Suhadolnik, dijak 3. letnika na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana. Predvsem me zanimata fotografija in grafično oblikovanje. Ker bi na tem področju rad pridobil izkušnje, sem se prijavil na mednarodno izmenjavo. Čez 2 tedna gremo na Malto, kjer bomo opravljali prakso pri podjetjih, raziskovali otok, pridobili izkušnje z delom v tujini in se naučili marsikaj novega, zato se že zelo veselim odhoda :)
Lep pozdrav,
Nejc

Anja Paternoster

Hej hoj,
sem Anja Paternoster, dijakinja Srednje medijske in grafične šole Ljubljana in grem letos na izmenjavo na Malto. Na področju izobraževanja me zanima fotografija in oblikovanje, drugače pa umetnost na splošno (npr. risanje s svinčnikom, vodenimi barvami, spreji...). Upam da bom s tritedensko prakso pridobila nova znanja in izkušnje na področju fotografije in dela ter življenja v tujini.

četrtek, 08. oktober 2015

Ajda Hlebš

Ahoojj, sem Ajda Hlebš, dijakinja Srednje medijske in grafične šole Ljubljana kjer obiskujem 3. letnik. Zelo rada se naučim kaj novega, če pa je to področje, ki me še posebej zanima, je učenje še toliko bolj prijetno, zato sem se odločila, da se prijavim na prakso v tujini. Kmalu odpotujemo na Malto. Zanima me grafično oblikovanje. Rada bi se  naučila kaj novega in zanimivega. Želim pa si tudi, da bi lahko pridobljeno znanje na praksi delila s svojimi sošolci, zato se že zelo veselim, da odpotujemo. 

Lep pozdrav, Ajda