XIV. dan

Merħba!

Za nami je že štirinajsti dan preživetja na Malti. Sobota. Za večino od nas ne delovni dan. In prav zato smo ga želeli čim bolj izkoristiti. No, ja. Posledice delovnega tedna so se poznale ...

"Fotr" Nejc je po večdnevnem počitku končno odšel na delovno mesto, na službeno opravljanje. Vtisi dneva so zelo zanimivi, pravi: "Danes sem imel prvič opravka z otroci, ter pripravo zabav za njih, ki jih prirejajo v tej vasi; Popajevi (Popeye Village). Moral sem po fotografirati hrano, pijačo, prostor, kar si lahko pogledate tudi v pripetih fotografijah; jutri pa sledi sama zabava. In polno otrok; kaj jih nimam dovolj že doma? ( :) )

Ko pa sem zapuščal delovno mesto se mi je dogodila posebna izkušnja. Nasproti mi je prišla gruča ljudi. Veselih, nasmejanih, zadovoljnih, z dobrim izkupičkom. Poglejte na fotografiji, o kom oz. o čem govorim."

Tudi Maša je danes imela delovni dan. Celodnevno fotografiranje. "Poroka, ženin, nevesta, gosti. No ja, nora izkušnja, ampak naporna, da te "kap". Sploh zaradi menjanja lokacij, fotografiranja skozi celoten dan. In skoraj celotno noč. Je pa vsaj noro dobra in pedvsem nova izkušnja. Fizično in psihično zahtevna."

Vsi ostali: Ajda, Anja, Lka in "mati" Dolores pa smo bili dela prosti. Bilo je napovedano slabo vreme, zato včeraj nismo ravno planirali nekega večjega izleta; pa še vsi nismo bili doma. Zato smo zjutraj malce dlje poležavali in šele nato skovali manjši načrt kam bi se odpravili.

Zgodaj popoldne pa smo Ajda, Anja in "mati" vendarle odšle. In preživele zelooo zanimiv preostanek dneva: "Odšle smo na severni del otoka, z namenom daljšega sprehoda ob obali. Ter z namenom, da se je "mati" kopala. A vse se je najprej začelo s sindromom, mogoče celo že kronično boleznijo, imenovano: avtobus. Zopet je zamujal. Oziroma ga sploh ni bilo. Ampak dobro; ko se je končno prikazal, so se naši načrti o današnjem dnevu začeli izpolnjevati. Dobesedno.
Šle smo do peščene plaže (z mivko), ter ob valovih sproščale misli. No ja, "mati" se je kot najbolj drzna, sproščala v morju. No mogoče ubistvu celo rehabilitirala. Nato smo se sprehajale, ter izven načrta opazile nek muzej, ki je bil zaprt. A smo vsaj imele odličen pogled na morje. Skozi fotografije si malce predstavljajte, kako smo se imele."

Jutri pa je že nedelja, in naši načrti, ki smo jih kovali po tem ko smo se vsi vrnili v stanovanje, so kar obetavni. Pa še dobro dodatno družbo bomo imeli. Upamo, da se bo vse izteklo, kot smo se dogovorili. Vam povemo jutri.

Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores

XIII. dan

Merħba!

Za nami je že trinajsti dan. In pravzaprav ni ne nesrečna trinajstica. Kajti za večino je bil to kar sproščujoč in predvsem zanimiv dan.

Anja in Luka sta imela zanimivo dopoldne: "Želela sva do službe. A očitno sva bila midva danes žrtvi sindroma: avtobus. Sprva sva zamudila en avtobus, nato dvakrat odšla v napačno smer, na koncu pa sva povedala mentorju, ki nama je samo dejal, da imava prosti dan. Prav zato sva si vzela dan počitka. Bila doma ter v tandemu gledala filme. Pa saj je bilo zanimivo!"

Maša pa je uživala v zanimivih ter posebnih zasebnih trenutkih: "Imeli smo nosečniško fotografiranje, nosečnice tik pred porodom. Lokacija je bila peščena plaža, po pesku smo hodili bosi, kar je povzročilo da sem nato prišla tudi kar bosa domov. V fotografiji si poglejte, kako nam je vreme godilo k razpoloženju za fotografiranje takega dogodka."

"Mati" Dolores pa je imela zelo pomembno snemanje: "Snemali smo mislim da v prostorih ministrstva Malte, v centru glavnega mesta, Vallette, kjer so bili izjemno opremljeni prostori. Noro dobro opremljene pisarne, v katerih bi zagotovo z veseljem delala tudi sama. Po koncu službe pa sem morala ugotoviti, kje točno se nahajam. Hodila sem po dolgih ulicah, stopnicah, ki jim ni bilo ne konca ne kraja. Presodite sami, kako sem preživela službeni dan."

Dela popolnoma prosta pa sta bila Ajda in "fotr" Nejc. "Počivala sva, kajti "mati" nam je ponoči skuhala kosilo, tako da sva bila malce prosta. Na nama so bile le še palačinke."

Po prihodu vseh domov, pa smo se odločili, da gremo malce na kratek izlet, vsak v svojo smer. Ajda in "mati" sta odšli na sprehod ob obali, "fotr" Nejc pa je šel malce po fotografirat obmorske znamenitosti. Malce več si lahko predstavljate po priloženih fotografijah.

Zvečer, po večerji, pa smo se odločili, da v pravem vzdušju petkovega večera, ter za dober konec trinajstega večera, odidemo na skupen sprehod po mestu. In bilo je zanimivo. Poletno.

Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores

XII. dan

Merħba!

Za nami je že dvanajsti dan življenja na prekrasnem otoku sredi Sredozemlja. Prvi dan prek polovice. Kar se je zelooo opazilo. V večini smo namreč imeli sindrom prvih dni, tako imenovan: avtobus.

Anja in Luka sta po prostem dnevu prva odšla od doma in doživela zanimiv delovni dan: "Sprva sva sicer zamudila avtobus; prvič začuda je pripeljal prehitro, kajti ravno smo se navadili na nekaj minutne zamude. A vseeno sva kmalu našla rešitev ter stopila na drugega. V službi pa sva nato dokončevala projekt izdelovanja tapetnih nalepk z motivi večjih evropskih mest, med katerimi sva izdelovala tudi Ljubljano. Poglejte, kako sva jo imetniško oblikovala, ter primerjajte z Amsterdamsko umetnino. Katera Vam je boljša?"

Maša in Ajda pa sta tokrat za razliko od njiju imeli popoldanski urnik.
Maša je imela zelo zanimivo izkušnjo s prevozom in lokacijo fotografiranja, svoj dan namreč opisuje tako: "Že dolgo se mi ni dogodilo kaj takega. Ko sem se ravno navadila na avtobus, ki me odpelje do mesta, kjer se ponavadi dobiva z mentorjem, se je danes vse obrnilo. Pa že tako nimam orientacije. Zato sem s pomočjo nekaj Maltežanov dobila navodila, da naj odidem sprva do glavnega mesta, nato pa prečkam morje s trajektom ter pridem do zaliva, kjer sva bila dogovorjena. Kar sem tudi naredila. Bil je zanimiv izlet. A kot da to ni bilo dovolj, se je nato na fotografiranju vse obrnilo. Fotografirala sem na eni najbolj prestižnih jaht na otoku; notranjost ter oprema pa sta me tako navdušili, da me je bilo kar malce strah, da ne bom česa uničila. Še lastniki, prijazni a zelooo premožni Angleži so se malce zbali za opremo. A samo skozi hec, kajti nato so dodali: Če se pa kaj pokvari, bomo pa na novo kupili. Ne skrbita. Ampak vse se je dobro končalo in menim, da sva njihovo jahto zares predstavila v najboljši luči. "
Ajda pa je po prostem dnevu zamenjala delovni prostor, ter doživela zanimivo izkušnjo. Pravi: "Moj popoldanski delovni dan se je začel s presenetljivo izkušnjo z avtobusa. Pripeljal je točno, peljal točno po urniku, tako kot je bilo napisano. Začuda. Prav zato sem bila v pisarnah podjetja malce prej ter lahko spoznavala svoje sodelavce, izven delovnega časa. Nato pa sem počakala mentorico, da sva odšli na moje današnje delovno mesto, poročni sejem, kjer sem se imela v vlogi fotografinje, noro dobro. Predstavitve, osebje, ponudbe ... Poglejte si v galeriji. Zagotovo lahko rečem: Poročila se bom! Želim si!"

Za razliko od otrok pa sta bila "mati" Dolores in "fotr" Nejc danes dela prosta. "Mati" je dopoldne doma pospravljala, medtem, ko je "fotr" z Ajdo odšel v glavno mesto, v Valletto, kjer sta uredila vozovnice za avtobus in se malce sprehodila po mestu, kjer je bilo zelooo vroče, kar lahko opazite po pripetih fotografijah.

Nato sta starša za celotno družino skuhala odličnooo kosilo, po kosilu pa doživela posebno izkušnjo, ki jo opisujeta:"Namenila sva se v Lidl, na drugi lokaciji kot ponavadi. Usedla se na avtobus, se pogovarala, nato pa ob zavijanju avtobusa v ovinke zaslišiva neke čudne glasove. Ponavljali so se. Pogovarjala sva se naprej. Sledilo je pospeševanje, ki ga ponavadi vidiš le v filmih, spomnilo naju je na Fast and Forious. Na avtobusu je bila popolna tišina. Nato je sledilo prepevanje, globoki zvoki voznika, kot da bi animiral risanko Minions: Minions, banana banana banana. Pahnila sva samo v smeh. A to se je nadaljevalo, ponavljalo. Celotno uro, ki sva jo namenila vožnji s tem avtobusom. Za konec pa sva popolnoma nasmejana stopila do voznika ter mu dejala da greva po nakupih, da greva kupit banane, odvrnil pa nama je: Banana, banana, banana ... Zopet je sledil samo smeh. Nato pa nakup v Lidlu. "Oborožena" z vrečkami, sva po poti nazaj, na avtobusu kar pogrešala voznika, ki naju je peljal v prvotni smeri."

Kot lahko opazite, je za nami zopet zanimiv dan, jutri pa že petek. Hm, kakšna dogodivščina pa bo to?

Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores

XI. dan

Merħba!

Za nami je že enajsti dan. In smo že na polovici; kaj, na polovici? Kako? ... Očitno smo zato podzavestno danes želeli dan preživeti skupaj, zunaj, na prostem. A ni uspelo prav vsem dobiti t.i. dopusta. "Mati" Dolores ter Maša sta namreč edini morali na delovno mesto, v službo. Kajti edini sta, ki svojega delovnega časa zaradi snemanj oz. fotografiranj ne moreta prirejati po svoje.

A Ajda, Anja, Luka in "fotr" Nejc, smo se potrudili vseeno izkoristiti dan, ter šli na izlet "v srcu z njima". In prav zato smo norooo uživali! "Sprva smo odšli na plažo, na sever otoka, se kopali v mrzli vodi, kar nas je popolnoma osvežilo. Nato smo se sprehodili do Popajeve vasi (Popeye Village) v bližini ter kljub nakupu vstopnice zagotovo izkoristili plačano ponudbo. Ogledali smo celotno vas, ki nas je popolnoma prevzela (!), peljali smo se s čolnom, ponovno kopali v turkiznem ter kristalno čistem morju, odšli v hišo strahov. Za konec pa smo lačni izkoristili kosilo, ki je vključeno v našo vstopnico. Smeh, zabava in seveda selfiji so bili del našega dneva. Predstavljajte si ga še sami, skozi priložene fotografije."

Za razliko od uživačev pa sva Maša in "mati" Dolores kot že prej omenjeno imeli delovni dan.
Maša se je sprehodila skozi zgodovino zvezd: "Imela sem fotografiranje modleov na temo: Star Hollywood ("Old Hollywood"). Navdušile so me manekenke, njihov make-up, pripomočki, ki smo jih uporabljali (soba s pridihom sedemdesetih, kavč ...) Mentor mi je lahko zaradi malček več prostega časa razložil, kako se prirejati novim, nevsakdanjim temam, ali temam, ki niso pri srcu posameznega fotografa. Zanimiva izkušnja. Zagotovo."

"Mati" Dolores pa je imela zopet dan različnih lokacij snemanja: "Ker sem imela že včeraj toliko različnih lokacij, nepričakovanih ubistvu, za danes nisem vedela, kaj naj pričakujem. Prav zato sem bila še bolj navdušena. Sprva sem snemala na višini, na strehi osnovne šole, nato na nekaj "normalnih" lokacijah, za piko na i pa sem nato doživela lokacijo v stanovanju nekega evropsko znanega umetnika. Ko sem se sprehajala po njegovem stanovanju sem se zbala, da se ne bom dotaknila česa, ki bi lahko zagotovo povzročil katastrofo v moji denarnici. Tu je bilo namreč vse neprecenljivo oz. nedosegljivo; baročno pohištvo, njegove umetnine, kitajski porcelan ... Še za selfie, za dokaz, kje sem bla, me je bilo strah, da ne bo prišlo do katastrofe za mojim hrbtom. A ta lokacija je bila uspešno prestana. Za konec pa sem odšla na gradbišče. Največje gradbišče v državi, kjer smo snemali v prvi fazi delovnega prostora, kajti povsod naprej je bilo nevarno, kar lahko presodite po priloženi fotografiji. Mogoče me je bilo tudi tu malce strah, da bo kaj z žerjava slučajno padlo name. Kajti to se ne bi končalo dobro. Ampak se je. In preden sem se odpravila domov sem ustvarila še fotografijo, ki se mi pravzaprav ne zdi resnična. Ampak presodite sami. Predstavlja namreč malteško luko."

Ker pa sta bili Maša in "mati" Dolores izvzeti iz prekrasnega izleta; ne čisto popolnoma, kajti z nami sta bili v srcih, sta si izlet privoščili zvečer. Izlet po njuno. Na ogled nogometne tekme lige prvakov, ki je bil pravzaprav zanju zadetek v polno.

Upamo da uživata z nami v srcu.

Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores

X. dan

Merħba!

Za nami je že deseti dan življenja na Malti. Za nekatere poseben dan, za nekatere sproščujoč dan, ki je v obeh pomenih besede minil hitro, prehitro.

Ajda je v današnjem delovnim dnem zelo zadovoljna, pravi namreč: "Večino delovnega dne sem sicer dokončevala z včerajšnjim urejanjem poročnih ponudb podjetja, v nadaljevanju pa se mi je zgodilo presenečenje. Podjetje je namreč doseglo prek 1500 "lajkov" na Facebooku, za kar sem morala dodati še zahvalno vizitko, ter jo danes oblikovati (to je ta, ki jo vidite spodaj). In prav zaradi tega manjšega uspeha podjetja sem dobila nagrado, zelooo zadovoljivo nagrado: prost dan. Za kar se je zagotovo splačalo delati in vse opraviti :) "

Luka in Anja pa sta imela povprečen delovni dan, ki ga opisujeta: "Kot še vsakič do sedaj, sva oblikovala design za neki podjetje, sicer v več verzijah do sedaj, a to ni bil prav velik zalogaj za naju. Zato sva po dostojno opravljenem delovniku odšla na izlet. Na vrsto je prišlo bivše glavno mesto Mdina, eno najstarejših mest na otoku, kar lahko opazite tudi po fotografijah. Tu sva kupila študentske vozovnice za ogled nekaj muzejev ter posameznih znamenitosti, za kar nama seveda ni žal."

Maša pa je kot popoldanska mela službo šele opoldne. "Bilo je kratko, a sladko. Imela sva nek Food Channel, na katerem sva morala ubeležiti dogajanje. Veliko manj stresno kot učerajšnji dan."

"Mati" Dolores pa je imela zopet sindrom: avtobus, pravi namreč: "Že skozi delovni čas so se mi dogajale nenavadne stvari: moje delovno mesto sta bila med drugim vse od klavnice svinjskega mesa do recikliranja odpadkov, kar je bilo zares prava pustolovščina. Najbolj nenavadno mi je bilo v predelovalnici mesa, kajti veidela sem celoten proces predelave. Da boste videli, kako pa sem morala biti oblečena znotraj pa sem priložila tudi fotografijo. Ko pa sem se vračala domov, sem očitno podzavestno šla na izlet. Peljala sem se sprva z nekim avtobusom do njegove končne postaje, kjer je zamenjal številko kar med prihodom potnikov, kar sploh nisem zasledila. A peljala sem se še kar nekaj postaj, ko sem dokončno ugotovila da to ni to. Presedla sem na nek drugi avtobus, se odpeljala v napačno smer, a sem kaj kmalu ugotovila. Nato sem šla do glavne postaje ob bolnišnici, tam na avtobus ter do doma. No ja, ker telefon za pomoč (GPS) ni več deloval, sem imela kar zanimiv izlet."

"Fotr" Nejc pa je imel kot edini dela prost dan. A ga je vseeno, kar dobro izkoristil, oz. napolnil z aktivnostmi, pravi namreč: "Dopoldne sem moral na agencijo Paragon Europe po kartice za avtobus, nato sem prišel domov ter Mašo, ki je delala šele popoldne, izkoristil za pomoč pri kuhi kosila, da nisva skuhala kar nekaj pa lahko opazite tudi na priloženi fotografiji. Po kosilu, ko sem doma ostal sam, pa sem odšel v glavno mesto, Valletto, da bi uredil kartice za avtobus, a sem bil le nekaj minut prepozen. Zato sem izkoristil prihod v mesto nakupil nekaj spominkov ter malce fotografiral naokoli. Poglejte si. "

Večina pa si jutrišnji dan želi vzeti malce po svoje. Nam bodo delodajalci ugodili?

Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores

IX. dan

Merħba!

Za nami je deveti dan. In za nami je tudi začetek novega delovnega tedna. No ja, po sproščujočem vikendu za večino naše velike družine (razen za "fotra", ki je med vikendom delal), je bil to velik zalogaj. Kajti zopet smo morali v službo, vsak na svoje delovno mesto. Nekateri pa smo zares malce pozabili, kaj ter kako je treba delati. Ne dobesedno.

V dobesednem smislu je mišljeno le to, da je večini današnji delovni dan potekal malce bolj "u izi", kot so dejali, ko so se vrnili iz službe v stanovanje.
Anja in Luka sta imela res prekrasen delovni dan. "Kratek delovni dan, nadaljevanje stvari in razvijanje ideje za izdelavo nalepk za restavracijo, za katero sva delala že prejšnji teden, je bilo super. Prijal je bolj sproščen dan."

Ajda pa ima za seboj še vseeno posebno izkušnjo: "Res je, da sem imela krajši delovni čas, a delala sem poročne načrte, poročna sporočila, poročne ponudbe, ki jih moje plesno podjetje ponuja. Se že pripravljam na svojo poroko? Neeeeeeee."

"Fotr" Nejc pa se je klubu "razvajenih ponedeljkarjev" pridružil samo zaradi dejstva, kaj je bilo danes njegovo delovno mesto. Opazite s priložne fotografije? hmmm, to je bil čoln, ja čoln, ter izlet z njim. Ko je pripovedoval, kako je prišlo do tega, nam je samo dejal: "Pa saj sem delal v soboto, si zaslužim malce razvajanja, mar ne?" No ja, seveda da si ga. Zagotovo, "fotr" naš.

Za razliko od razvajencev, smo na drugi strani obstajali "garači".
Maša in "mati Dolores, sta namreč imeli celodnevno snemanje. Vsaka na svojem področju. A na skupnem delovnem mestu. Po pripovedovanju skupnimi besedami pravita: "Maša fotografira, Dolores snema. Kako je mogoče, da na celem otoku, ki je poln številnih dogodkov, hkrati sodelujeta najini podjetji. Očitno sta že tako dobri, če smo snemali za oddajo Venere, z gospodom, ki je na Malti uvedel Fashion week. Nora celodnevna garaška izkušnja. Sva bili tako zaposleni, da nimava niti ene fotogrfije ( :( ).

Seveda, ker so "razvajeni ponedeljkarji" prej prišli iz službe, smo se "odločili", da na ju z Mašo počakajo pred hišo. Ali pa, brez da naju počakajo, pospravijo stanovanje ter gredo skozi mesto. "No, ne vidno "u izi" so stanovanje res pospravli. Potem pa odšli v mesto, ter povzročili tale sindrom: nakupovanje spominkov, česar si sedaj želimo tudi ostali.

In ta odločitev, da so sami odšli, je povzročila jezo matere in Maše. Treba je bilo v trgovino, saj je bil hladilnik, prav tako skrbna oprema. Shramba prazna. A kako bi šle v trgovino samo ženske, ki še vseeno ne bi prinesle vsega z lahkoto domov. Ampak Ajda, Maša in "mati" so dokazale, da to lahko. Kar kahko pogledate tudi v priloženi fotografiji, da pa jim je to uspelo tudi tako zelo lepo zložiti...

Lepo Vas pozdravljamo v oddaljeno Slovenijo,
Ajda, Anja, Luka, Maša, Nejc in Dolores