petek, 3. februar 2017

Finska snežinka 20

3. 2. 2017

Petek. Prišli smo h koncu našega bivanja. Bilo je fantastično in neprecenljivo lepo. Žal nam je , ker ne moremo istati dlje saj so nam naši sošolci res prirasli k srcu. Najtežje se je bilo od njih posloviti in tekle so solze želja, da jih še kdaj srečamo. Jutri letimo nazaj domov zato smo današnji dan preživele kar se da lepo. V šoli smo postavili nove luči, stare stvari pa smo pospravili v skladišče. Naredili smo skupinsko sliko, se še zadnjč poslovili in odšli na kavo z dvema sošolcema. Ob čakanju na trolo so se nam zavrteli nazaj vsi spomini na stvari, ki smo jih počele tu. Zadnjič smo se povzpele na trolo in zapustile center Tamper ter se odpravile v stanovanje kjer so nas že čakali izvrstni špageti, ki jih je pripravil profesor Planinc.
Slike današnjega dne se žal nočejo naložiti.
Izmenjava nam bo ostala močno v spominu. Kot pravijo: Oditi je potrebno, ko je najlepše.

Näkemiin Suomi, moi Slovenia.
Nasvidenje Finska, živjo Slovenija.

četrtek, 2. februar 2017

ERASMUS+ France, Clermont Ferrand DAY 6

So today we went to the school where they are preparing the film festival for next week and I must say that they are very nice. We didn't do much as we couldn't help them but we looked around and got familiar with the place as we are going to be working there. After that we went to Lafayette where we played pool again, then we attended one of the photography classes where we took some portrait photos and developed film from analog cameras, which was very interesting as we don't do that in our school. We met some students which didn't know how to speak english so it was hard to comunicate and get things done but in the end we got the job done. They have a big photography studios with a lot of equipment. They have the best cameras and lenses and professional lighting. When we finnished Nadia drove us home. The rest of the day we relaxed and got some rest as we have a big day tomorrow. Otherwise today was very productive and fun.

Proti koncu..


Včeraj zvečer so nas sošolci povabili na poslovilno »sleepover« zabavo. Še zadnjič smo se res podružili, preteklo je kar nekaj solzic tako na slovenski, kakor tudi na finski strani, saj so se med nami v teh treh tednih spletle res trdne prijateljske vezi, za katere smo prepričane, da se bodo tekom let zgolj še krepile. Večer nam je pričaral neverjetne spomine, ki bodo po našem odhodu dobili še večji pomen, sprva bo težko. Tako smo se tudi zjutraj skupaj odpravili v šolo. Danes pa smo se razdelili v dve skupini, posneti smo morali dva kratka igrana filma. Naša skupina je snemala film o fantu, ki potuje skozi čas. Ni potrebno posebej poudarjati, da je bil tudi današnji dan poln smeha. Najbolj bomo pogrešale to »pozitivo« v ekipi, saj se s takšnimi ljudmi vsaka ovira zdi premagljiva. Na koncu dneva smo našemu mentorju podarile majhno malenkost, prave idrijske čipke. Nad darilom je bil navdušen, zarosile so se mu oči. Povedal nam je, da je kar 8 let življenja preživel na ladji, naše čipke pa so v obliki morskega konjička, z veseljem je povedal, da se bo sedaj ob pogledu na morje spomnil na nas, ponosen je na naše delo  ter nadvse prijetno presenečen nad vzdušjem v razredu, profesor Juha nam je prirasel k srcu, saj je očitno, da svoje poslanstvo opravlja s srcem ter je mentor v pravem pomenu besede. Poslovili smo se, sošolci so morali opraviti delo še v montaži, nam pa je profesor dovolil oditi domov. Popoldan ter večer smo namenile pakiranju in pospravljanju, saj jutri dobimo nove sostanovalke, jutrišnji dan pa bomo namenile še druženju s sošolci, saj jih bomo res pogrešale. Proti koncu res vse skupaj mineva čisto prehitro, ura našega odhoda se neustavljivo približuje. Se slišimo…
Vaše Finke Julija, Ana, Neža

Profesor Juha 

Jere boi in Allu (za ožent)

Stric iz ozadja 

Melvin in Iro

Reaching for the stars 


Nea in Ana




Finsk asnežinka 19

2. 2. 2017

Evo pa smo koncali še zadni četrtek. Vreme je bilo kar vredu, temperatura pa prijetno hladna -1°C. Danes je bil zadnji dan s profesorjem Juho in zato smo mu podarile naše darilo - doma narejene čipke, ki sem jih prinesla od doma. Na zadnjo stran okvirja smo se vse podpisale. Ob predaji je skoraj pritekla kakšna solzica saj smo se res imeli fino. Profesor je dejal, da, ko bo pogledal naše darilo, se bo spomnil na nas in na morje, saj ena izmed čipk predstavlja morskega konjička. Juha je se dodal, da ima zelo rad morje tako, da smo bile vesele, da mu je bilo darilo všeč. Kasneje smo se razdelili v dve skupini in pričeli z delom. Snemali smo kratki igrani film na temo čas (fin. aika). Vsi smo se zelo zabavali in na plan so prišle nore ideje, ki smo jih poizkušali uresničiti. Za kosilo smo si pripravile riž v finskem slogu :). Res je škoda, ker bomo kmalu odšli, vsem nam je tukaj tako lepo, da bi še kar rade ostale.




ERASMUS+ France, Clermont Ferrand DAY 5

Okay okay so today we had a very very lazy day, but it turned out in a way nobody expected.
Nadia picked us up to go to a pre-press printing and graphic design factory. I mean it was interesting to see, the million euros worth of printing machines, but we're all interested in film and stuff so it wasn't really anything jaw dropping for us, plus we were still kind of tired. but then Nadia took us somewhere that changed our day pretty much. The Memphis cafe - a 1950's America themed restaurant that looks absolutely amazing. The restaurant was filled with tiny little details and posters and such, to really give you that 50's feel. Plus the food was just amazing and we were happy. There was also this black ball of fur that was barking and running around and it was really super cute. After that we went home and had a rest, and Robin told us to meet him at the centre at 7pm but we all kind of fell asleep so Robin and the gang had to wait for us... again. So i guess you could say it was a good day.




sreda, 1. februar 2017


Spet se javljamo! Danes je bil dan čisto sproščen… Dela ni bilo nekaj veliko, saj smo imeli obisk učencev, ki se bodo oddelku za avdiovizualne komunikacije tukaj na TREDU, pridružili naslednje leto. Tako smo dan namenili snemalnim vajam ter druženju z našimi dobrimi finskimi prijatelji. Po pouku pa smo se na postaji počakale profesorja Planinca, nato pa smo se skupaj odpravili proti domu. Ker pa dan res ni bil prenaporen, se sedaj od vas poslavljamo, saj nam sošolci pripravljajo poslovilno zabavo. Upam, da tudi vi uživate kakor mi! Prilagamo pa vam še slikovno dokazilo, da boste lahko prepričani o naši »uživanciji«!

Skupaj posnele dober kader

"Neža, tkole morš no! Dej me posluši, js vem use."
"Jaja, ti boš men govorla."

Jere boyyyy

Delo v režiji

Lučke

Julija na delovnem mestu, danes so nas zasuli z delom 

Sestanek po snemanju

Finska snežinka 18

1. 2. 2017

Pa je za nami še en uspešen dan. Z nami je bil zopet profeaor Juha. Dan se je začel s sestankom in obrazložitvijo. V marcu bodo na šoli polno zaposleni in zato je bil sestanek malo daljši, saj jim je profesor moral o tem malo več povedati. Po sestanku smo začeli s snemanjem. Posneli smo 3 pogovore s kratko vsebino. Tako je vsak lahko poizkusil kar de sedaj še ni mogel oz mu je bilo najljubše. Sledil je odnor za kosilo. Po kosilu smo se zbrali v studiu in Juha nam je obrazložil kako deluje zajemanje slike na kameri ter kaj vse je potrebno, da se slika pojavi na televiziji. Po nazorni razlagi in narisani skici smo se lotili dela - postavljati smo pričeli novo kabeljsko vez med režijo in tv ekrani. Tako se je studio popolnoma spremenil - zavese so se odgrnile, tv ekrani so se prestavili in dobili novo vlogo in položili so se novi kabli.
Jutri v šolo nesemo naše darilo - čipke.




ERASMUS+ France, Clermont Ferrand DAY 4

Bonjour, It's our fifth day in France, we couldn't write a blog yesterday beacuse we came home late, as we were hanging out with Robin and his friends. Earlier in the day we went to Lafayette high school to play some pool, Layafette it's actually insane they have a huge gym theyr own outside basketball/football court, dorms, pool area and I could go on. After we destroyed everybody in pool we went to a art exhibition with Nadia. We saw photos of an artist, whos name I don't even remember anymore, but he took amazing portrait photos of rugby players, gypsies, coal miners etc. After that we went to the city centre to buy buss tickets, where we had a lot of complicantions and I wont even start to explain them, all you need to know is that we were "punim" robbed by a photo machine. After we sorted that out we went home to eat and get ready to go out with Robin. We came home at about 11pm and we were so tired we just went to sleep. And know were getting ready to start our fifth day in Clermont Ferrand. Au revoir.











torek, 31. januar 2017

Zadnji dnevi...
Pozdravljeni! Ponovno se javljamo, spočite od včerajšnjega izleta. Danes je dan potekal dokaj sproščeno, zjutraj smo vstale in se počasi odpravile v šolo, kjer pa nas je pričakal profesor za audio komunikacije. Po kratkem sestanku smo se s sošolci odpravili na avtobus in se odpeljali proti Hervanti, kjer smo dobili nalogo pripraviti prireditveni prostor, jutri imajo namreč »informativo«. Pomagale smo pri prenašanju opreme, postavili smo platno in oder ter uredili ozvočenje. Sicer smo bolj opazovale, delo smo prepustile profesionalcem. Končali smo dokaj zgodaj, sošolci so se nato odpravili nazaj v šolo na teoretični pouk, me pa smo hitro krenile domov kuhat kosilo (bilo je izvrstno!). Privoščile smo si še popoldanski počitek, kasneje pa smo se odpravile v mesto, kjer smo še malo nakupovale. Preostanek večera pa smo namenile pisanju bloga ter druženju.
Kakor smo vam obljubile že prejšnji teden, bomo danes predstavile delo v režiji.              
Light departmentu« sledi recorder, katerega delo je najpreprostejše – pritisneš record in spremljaš oddajo. Potem še camera control ter videomixer, ki skrbi, da je na programu ustrezna kamera. V ozadju pa najpomembnejša vloga – režiser. Skrbi za vzdušje v ekipi, stalno komunicira s »floor managerjem«, tako namreč nadzoruje dogajanje v studiu. Ob sebi ima asistenta, ki skrbi za časovno usklajenost dogajanja. Pred začetkom snemanja se prepričaš, da so vsi v studiu pripravljeni, da so kamere ustrezno postavljene in da bo snemanje potekalo brez tehničnih napak. Svojo ekipo opozoriš, da teče zadnja minuta, se prepričaš, da so inserti pripravljeni. Osebi, ki je pri predvajanju insertov, daš znak za začetek. Po  uvodni špici skupaj s floor managerjem odštevaš sekunde, da so pripravljeni tudi igralci na setu. V kolikor želiš še kakšne korekcije slike, to sporočiš kamermanu prek slušalk. Nato spremljaš dogajanje ter spreminjaš kadre, ki so v etru. Zelo enostavno se lahko zmedeš, saj moraš videomixerju že vnaprej sporočiti, katera kamera je naslednja, ko pa želiš spremembo pa »cut«! Vmes pripraviš še inserte, ki jih ob znaku predvajajo, tudi to seveda sporočiš floor managerju. Stresno postane, ko te opozorijo, da se izteka čas in da je do konca le še par sekund! V tem primeru, smo bile vesele, da večina naše ekipe ne razume slovensko…Isto se je dogajalo tudi po vodstvom finskega režiserja. Najlepši pa so tisti stresni trenutki, ki se kasneje spreobrnejo v trenutke čistega veselja in krike smeha. Ko slišiš režiserjeve napotke, da je potrebno improvizirati in se ob pogledu na veliki zaslon zaveš, da gre nekaj zelo narobe, si ne moreš pomagati ter smeha dolgo zadrževati, saj slišiš smeh tudi v studiu. Pa da ne boste mislili, takšne stvari se večinoma dogajajo samo na vajah. No, ali pa tudi ne.

Kakorkoli, nad delom v studiu smo navdušene! Seveda, da ponovno poudarimo, so ljudje tisti, ki skrbijo za kanček čarobnosti naše pustolovščine na Finskem. Se vidimo kmalu!
Vaše Finke Ana, Julija in Neža :) 


na setu 

danes 


Finska snežinka 17

31. 1. 2017

Nov začetek delovnega tedna. Danes smo spoznale novega profesorja za zvok in luči. Najprej smo se morali sestati vendar nismo bili prepričani kje - v učilnici ali v studiu. Ker nam je studio bolj znan smo počakali kar tam. Profesor nam je razložil, čeprav največ po finsko, kaj bomo potrebovali in kam bomo določeno opremo postavili. Po sestanku smo se odpravili na delo. Potrebno je bilo zložiti in pripraviti vse kable za kamere, elektriko, luči in projektor. Pripraviti je bilo potrebno tudi eno kamero, jo zložiti košček za koščkom v zato namenjene škatle in postaviti na vidno mesto, da so to lahko odpeljali s kombijem do druge šole. Do tja smo se peljali z busom in to le malo naprej od našega stanovanja. Sledilo je kosilo in po njem sestavljanje. Sicer nismo vedele kaj naj naredimo ali pri čem naj pomagamo saj, ko smo vprašale ali potrebujejo pomoč so odgovorili z ne. A naposled se je našlo delo za nas - pomagale smo pri postavitvi platna za projektor. Ko je bilo vse postavljeno se je na hitro pospravilo kar nismo potrebovali in tako je bilo konec šole za danes. Zvečer smo v center odšle še po nekaj stvari in se odpravile domov. Tako se je končal tudi zadnji torek našega bivanja.
Kmalu se spet vidimo.
P.S. Slike so bile pomotoma narobe obrnjene.





ponedeljek, 30. januar 2017

ERASMUS+ France, Clermont Ferrand DAY 3

So today we actually had to wake up which was refreshing, because it was the first time we went to the Lafayette school. Nadia took us there and we met the principle and she made us coffee and the coffee was really good... maybe it was so good just because of the fact that I didn't have breakfast yet.
Nadia then gave us a tour of the school and it was nothing we've seen before. The whole school teritory is as big as my home village and im not even exaggerating. The school is built to look like a colloseum and we even found a room made just for table soccer and a room made just for pool, so we played pool with some students. 
We were really surprised when we had to introduce ourselves to a class, and most of the students aren't really fluent in english, but there was one girl who just blew our minds because her english was perfect and it was really cool. Then we had to prepare a presentation of Slovenia and us, and we thought we could do that in about an hour, but the french keyboards are azerty instead of the regular qwertz keyboards we are used in Slovenia so we didn't even manage to finish the presentation and so we have to finish it by the end of the week.
After all that Nadia took us to a Eleclerc so we could finally buy some food as we were pretty much living from water and coffee for the past day or so. After that we just went home and that was pretty much it for the day. Nadia told us that she is going to take us to an exhibition in the afternoon, so we have free time for half a day and so we're probably go to school and play pool and hang out with the students.
Signing out
Lafayette high school

Hallway

Group photo

.
MOI! 
In smo preživele še zadnji ponedeljek! Kot že veste, smo se odpravile v Helsinke. No, pa pojdimo…
Včeraj smo si zadale cilj, da bomo odšle spat dovolj zgodaj, tako da bomo zjutraj lažje vstale. To se seveda ni zgodilo. Prišlo je še celo do tega, da smo se ponoči zaradi vznemirjenja (no, mogoče tudi zaradi slabih ležišč) zbujale in nenamerno prebujale druga drugo. Ob sedmi uri je zazvonila prva budilka, ki pa smo jo preslišale, druga je bila že malo glasnejša, ko pa je zazvonila še tretjič, pa nas je pognala pokonci misel, da ne bo dovolj časa za urejanje. Na koncu pa ga je bilo več kot dovolj.
S trolo smo se odpravile do železniške postaje ter ob 9.02 z vlakom krenile proti finski prestolnici. V primerjavi z vlaki v Sloveniji tukaj ne poznajo zamud, potovanje je veliko bolj ugodno, za povrh pa še bolj udobno! Po uri in pol smo prispele v Helsinke, kjer nas je presenetil sneg. Nekaj časa smo »vetrile«, saj se je sneženje okrepilo, vse skupaj pa je poslabšal še močan veter. Vremenska napoved pa nam je še včeraj obetala kanček sonca, ki pa ga danes ni bilo moč videti. Kmalu se je vremensko stanje poboljšalo, tako da smo se zopet podale na ulice. Sprva smo se vrtele v krogu, orientacija ni naša vrlina. Po glavni cesti smo se povzpele na manjšo vzpetino, kjer leži Kongresni trg, pogled pa  preusmerja evangeličanska luteranska katedrala Tuomiokirkko, ki je bila končana leta 1852, zgrajena pa je po načrtih nemškega arhitekta Carla Engela. Očarala nas je notranjost, predvsem oltar in kor, tudi igranje orgel je dalo našemu obisku še dodaten pečat. Pot nas je vodila do morja, a nas je vmes zaneslo v mestni muzej, kjer smo preživele kar dober del dneva. Ogledale smo si razstavo Časovni stroj in tako spoznale zgodovino Helsinkov vse od začetka pa do danes. Kar naenkrat pa smo zaslišale neko znano govorico, se spogledale in vse napele ušesa, poglej no! V muzeju smo namreč srečale skupino slovenskih turistov. Nekako smo bile vse že dodobra utrujene od sprehajanja po muzeju, a nas je radovednost gnala naprej. Tako smo končno prišle do morja, se malo sprehodile ob obali in se zabavale z labodi. Čez most smo se odpravile na otoček do največje pravoslavne cerkve na severu, kakor tudi na zahodu evrazijskega kontinenta. Že po samih arhitekturnih značilnostih je moč sklepati, da gre za simbol ruskega vpliva. Ko smo se povzpele do vrat cerkve je sledilo razočaranje – cerkev je ravno ob ponedeljkih zaprta. Malo smo se še sprehodile po parku ter si privoščile kavico, saj se je vreme znova začelo slabšati. Da dan ni postal prenaporen, pa smo se odpravile malo po nakupih – za živce, vreme nam res ni bilo naklonjeno. Kmalu se je spet začelo mračiti, tako da smo se tudi me počasi odpravile proti domu. Na vlaku smo malo »zadremale«, prispele v Tampere ter hitro krenile domov, kjer smo se pogrele s toplo juhico. Sedaj smo tu, še vedno in še bolj očarane nad Finsko, še z večjimi načrti za vrnitev, žalostne odštevamo svoje zadnje dni tukaj.
Vaše Finke Julija, Neža in Ana :D
  
Postaja v Tamperah 

Glavni kolodvor v Helsinkih 

Mestno jedro 

Katedrala 


                                                                       Kongresni trg



razstava Časovni stroj 





                                                                         Helsinki - relief


Jukebox 



podpis 



Pravoslavna cerkev 

Pogled na katedralo iz otočka